Predsednik vlade Robert Golob je 5. februarja 2024, ko se je srečal z generalno direktorico Unesca Audrey Azoulay, dejal: “Te dni imamo napol krizo v koaliciji zaradi korupcije.” Nedavna dogajanja v vladi to potrjujejo, saj ustrezajo definiciji koruptivnega in klientelističnega ravnanja. Kot kaže, je to le vrh ledene gore, ki nakazuje, da ima država pod vlado koalicije strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica resne težave s korupcijo in z netransparentnim vodenjem javnih zadev.
Na to je spomnil Žan Mahnič in dodal: “Če predsednik vlade reče, da se v koaliciji oz. vladi dogaja korupcija, pomeni, da je sam tisti, ki je najbolj odgovoren. Namesto, da bi se Vlada Republike Slovenije ukvarjala s številnimi problemi v državi, se ukvarja s preganjanjem drugače mislečih, s kadrovanjem v državnih podjetjih in nenazadnje tudi s krajo, klientelizmom in korupcijo ter omogoča neposredno krajo davkoplačevalskega denarja iz državnega proračuna.“
Mahnič je najprej opozoril na sporni nakup sodne stavbe ter izmikanje odgovornosti Roberta Goloba in Dominike Švarc Pipan. “Kar zadeva stavbo na Litijski, ne pristajamo na zamegljevanje dejstev, da sta sedaj Robert Golob in Dominika Švarc Pipan tista, ki naj bi raziskovala korupcijo. Ne, Robert Golob in Dominika Švarc Pipan sta tista, ki sta omogočila korupcijo, ki sta omogočila krajo davkoplačevalskega denarja. Nobena seja vlade, ne redna ne nujna, kaj šele korespondenčna, ni sklicana, ne da bi jo sklical predsednik vlade – predsednik vlade da torej zeleno luč zanjo. Predsednik vlade je dal dvakrat zeleno luč za sklic dopisne seje, kar zadeva stavbo na Litijski in prerazporeditev 7 milijonov evrov iz rezerve,” je bil kritičen Mahnič.
Denar za Litijsko “ukradli” poplavljenim
Slednje potrjuje tudi pogled v sporočila po seji vlade. Ta je na 167. dopisni seji, dne 22. decembra 2023, na predlog finančnega ministra Klemena Boštjančiča najprej na ministrstvo za pravosodje prerazporedila potreben znesek za nakup sporne stavbe na Litijski. Vzela ga je Uradu Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), kjer je bil namenjen za pomoč po naravnih nesrečah, v tem primeru je šlo za zbrani denar (donacije) za pomoč prebivalcem na poplavljenih območjih lani avgusta.
Nato pa je na 168. dopisni seji, dne 28. decembra 2023, na predlog pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan ta znesek namenila za nakup novih prostorov za Litijski 51 v Ljubljani. Šlo je za čas božično-novoletnih praznikov, ko na sklepe vlade javnost ni bila pozorna. Kot vemo, je bilo plačilo za sporni in precej preplačani nakup stavbe izvedeno že dan pozneje, 29. decembra 2023. Tudi to je bilo zelo nenavadno, plačilni roki v javni upravi so namreč 30 dni, včasih tudi daljši. Ko so bili v vladi ujeti s prsti v marmeladi, pa so se začeli različni izgovori. Ministrica je odstopila, Robert Golob je z zavlačevanjem njenega odstopa reševal predvsem samega sebe. Dejstvo je, da je bil nakup na sejo vlade uvrščen dvakrat, nič od tega pa brez njegove vednosti ne bi bilo mogoče.
Odgovorni Golob, Boštjančič in Švarc Pipanova
Poslanska skupina SDS je nato želela opraviti razpravo o tem, kaj vse je šlo narobe, da sta Robert Golob in Dominika Švarc Pipan (s pomočjo Klemena Boštjančiča) omogočila krajo iz državnega proračuna. Želeli so odgovore tudi na to, kako je mogoče, da se je s pomočjo medijev vse to zameglilo. Opozarjali so, kdo so najbolj odgovorni in brez katerih tega posla in netransparentnega trošenja davkoplačevalskega denarja ne bi bilo. Opozarjali so še, da sta največja domnevna pravičnika (v tem primeru Golob in Švarc Pipanova kot podpisnica pogodbe) in borca proti korupciji v bistvu omogočila korupcijo. Ne samo sporni nakup stavbe, pravosodno ministrico je spremljala še ena afera, to je razpis projekta Notar na daljavo, kjer se stvari prav tako zapletajo.
Jara gospoda, prestižni avtomobili
Znani raziskovalni novinar Bojan Požar je sredi februarja na svojem portalu pozareport.si razkril, da si je Švarc Pipanova pred časom zaželela novo službeno vozilo, menda prestižni terenec BMW6. Dobila je idejo, da bi imela nov avto, posebnega, menda celo blindiranega, ki bi bil na videz boljši od serije 7. Takšno vozilo ima na voljo minister za finance in po novem podpredsednik vlade Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda). Postopek nakupa BMW6 se naj bi začel v popolni tajnosti, o tem ni smel govoriti, kaj šele spraševati nihče na pravosodnem ministrstvu, je zapisal Požar. Ustavilo pa se je po izbruhu medijske afere z novim službenim vozilom ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra (Gibanje Svobode). Tudi Kumer se ji omislil prestižno luksuzno električno vozilo za 90 tisoč evrov na leasing. Po tej aferi bi naj takratni generalni sekretar ministrstva za pravosodje Uroš Gojkovič Švarc Pipanovi predlagal, da postopek nabave njenega BMW6 raje začasno ustavijo. Pri tem je ostalo, saj je prišlo do nove afere, imenovane Litijska, Švarc Pipanova pa je “za nagrado” Gojkoviča, dolgoletnega člana SD, odstavila. Mediji smo poročali, da Robert Golob tudi s pomočjo Švarc Pipanove stranko SD reže kot salamo. Začetki afere Litijska po poročanju medijev segajo k Vesni Vuković, generalni sekretarki Gibanja Svoboda.
Poslanska skupina SDS je zoper Švarc Pipanovo vložila interpelacijo, vendar je ta prej sama odstopila.
Nakup računalnikov popoln polom
Interpelacijo so vložili tudi zoper ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh (Gibanje Svoboda), predvsem zaradi njenega koruptivnega nakupa prenosnih računalnikov za 6,5 milijona evrov. Kar 13 tisoč računalnikov je bilo kupljenih na podlagi zakona o digitalni vključenosti. Računalniki nimajo operacijskega sistema niti antivirusne zaščite. Zdaj se pojavljajo številni pozivi, da se računalniki, katerih skladiščenje stane 2500 evrov mesečno, čim prej razdelijo. Postavlja se vprašanje, po kakšnem ključu jih bodo razdelili, pod vprašajem je namreč tudi mehanizem za njihovo razdeljevanje. Doslej so razdelili 39 računalnikov, nadgradili pa so jih kar v družbi Gen-I.
V SDS navajajo, da je ta nakup sinonim za popolni polom in zahtevajo, da Emilija Stojmenova Duh za svoje netransparentno in neodgovorno delo odgovarja. Vse pa kaže, da je bil tudi ta nakup dogovorjen z vlado ali vsaj z Golobom. Vlada je namreč njen odgovor prejšnji teden potrdila in vse kaže, da gre ministrica v boj za svoj stolček tudi v parlamentu.
Sporni Golobovi posli
V poslanski skupini SDS opozarjajo tudi na v nebo vpijoče sporne posle predsednika vlade Roberta Goloba, ki je stoodstotni lastnik podjetja Star Solar, ki posluje s podjetjem Borzen, ta pa je v stoodstotni lasti države. Vlada je že takoj po nastopu, v začetku junija 2022, na seji zamenjala vodilne v Borzenu, od katerih je odvisno, kakšne dobičke iz preprodaje električne energije kuje tudi Golob kot lastnik podjetja Star Solar. Stoodstotni lastnik je sicer od jeseni lanskega leta, pred tem je bilo to družinsko podjetje v večinski lasti Golobove žene (domnevno nekdanje), Golob pa je bil prikriti lastnik in direktor.
Sporno je tudi koruptivno poroštvo v višini 400 milijonov davkoplačevalskih evrov, ki ga je vlada odobrila družbi Gen-I. V povezavi z Gen-I, ki ga je Golob vodil do jeseni 2021, nato pa mu nadzorniki niso več podaljšali mandata, so sporni še drugi posli. Ne samo 103 tisoč evrov, ki jih je Gen-I pod Golobovim vodstvom nakazal podjetju Vesne Vuković (takratne novinarke) – spornih je tudi več kot 2 milijona evrov nakazil podjetju Martina Berishaja, ki je potem 1,5 milijona evrov praktično dan ali dva po nakazilih dvigoval v gotovini. Prav tako je sporno dejstvo, da je Žiga Debeljak, ki je pod Golobovim vodenjem vlade dobil eno najbolje plačanih funkcij v državi, v Slovenskem državnem holdingu (SDH), prek podjetja Gorenje Vesni Vuković nakazal 60 tisoč evrov. No, Vesna Vuković je prejela še 34 tisoč evrov od podjetja Brio svetovalni center, ki je bil takrat v lasti aktualnega ministra za finance Klemena Boštjančiča.
Ob tem spomnimo še na prizadevanja poslanske skupine SDS za ustanovitev posebne parlamentarne preiskovalne komisije, ki bi vzela pod drobnogled poslovanje Gen-I v času, ko ga je vodil Robert Golob. Za vložitev zahteve so SDS zmanjkali trije podpisi, imajo namreč 27 poslancev in poslank, zahtevo jih bi moralo podpisati 30. V stranki NSi so podpise vztrajno zavračali in s tem Golobu omogočali brezskrbno vladanje. Zdaj pa se tudi to spreminja. O ustanovitvi komisije je včeraj na predlog skupine državnih svetnikov, ki zastopajo lokalne interese odločal Državni svet RS, ki ga vodi Marko Lotrič. Obravnavali so predlog za odreditev parlamentarne preiskave o sumu vplivanja na odločitve podjetja Gen-I. Preiskovali naj bi tudi domnevno nezakonito financiranje Gibanja Svoboda in njene volilne kampanje za volitve v državni zbor leta 2022. Odločitev do oddaje prispevka v tisk ni bila znana.
Sporni posli stranke SD
Z velikimi težavami se soočajo tudi v koalicijski stranki Socialni demokrati (SD) pod vodstvom Tanje Fajon, ministrice za zunanje zadeve in podpredsednice Golobove vlade. Ne samo zaradi sumov korupcije v primeru spornega nakupa stavbe na Litijski, kar je podpisala takratna njihova ministrica za pravosodje, odnaša jih tudi domnevno sporno in koruptivno ravnanje pri financiranju stranke. Po zadnjih podatkih ima SD okoli 1,85 milijona evrov izgube, preselili so se v prostore v središče Ljubljane, t. i. Moskovičevo vilo na Levstikovi pa so oddali v najem političnemu Inštitutu 1. maj. Inštitut sta ustanovila Tanja Fajon in Klemen Žibert, zdaj že nekdanji generalni sekretar stranke SD, direktor pa je Jan Škoberne iz šaleškega lobija SD. Najemnina za najem vile znaša vrtoglavih 13.500 evrov mesečno. Prihodki inštituta so prikriti. Inštitut 1. maj je po oceni poznavalcev samo obvodni instrument za prikrito financiranje stranke SD.
Zadnje novice so, da namerava SD vilo na Levstikovi prodati. Gre za vilo, ki so jo prejeli kot nasledniki Zveze komunistov Slovenije v zameno za prostore partijskega komiteja na Šubičevi. Vilo so komunisti po vojni odvzeli trgovski družini Moskovič.
Težave v Levici
S težavami, povezanimi s sumom klientelizma in korupcije, se soočajo tudi v najmanjši koalicijski stranki Levica. Njihovi organi so iz vseh parlamentarnih odborov izključili poslanca Miho Kordiša. Slednji naj bi bil poslansko skupino izsiljeval z zahtevo po zaposlitvi ene od znank, Kordiš pa navaja, da so takšne zaposlitve stalnica v Levici. Za koga konkretno gre, ne razkrivajo. Od Kordiša tudi zahtevajo, naj izstopi iz poslanske skupine, česar pa slednji ne namerava storiti.
So sploh sposobni opravljati svojo funkcijo?
Poslanec Žan Mahnič je dogajanje v koaliciji komentiral z besedami: “Ta vlada se sooča z aferami o kraji bodisi direktno davkoplačevalskega denarja iz državnega proračuna bodisi obvodnega financiranja in kraje denarja davkoplačevalcev, ki je naložen v podjetjih v državni lasti.” Dodal je, da bo njihova poslanska skupina na zahtevani seji državnega zbora vladi predlagala več priporočil. “Glavno priporočilo pa je, naj vlada razmisli, ali je sploh še sposobna opravljati svojo funkcijo skladno s prisego, ki jo je dala 1. junija 2022.“
Namesto ukrepanja golide gnojnice
Vrnimo se k izredni seji na temo boja proti korupciji, ki jo je zahtevala poslanska skupina SDS. Seja je bila prejšnjo sredo, 21. februarja 2024. Poslanci koalicije so vsa priporočila SDS zavrnili, v državnem zboru so nad SDS zlivali golide gnojnice. Še pred sredo so Golobovi vsa priporočila soglasno zavrnili na pristojnem odboru za pravosodje. Poslanec SDS Andrej Hoivik je še pred glasovanjem na odboru (razprava je trajala šest ur) dejal: “Današnje glasovanje bo odraz tega, kako vladna koalicija oziroma člani odbora za pravosodje menimo, da je treba ravnati s korupcijo oziroma njenimi tveganji.” Poslanci koalicije (Gibanje Svoboda, SD in Levica) so nato dokazali, da jim je za korupcijo v lastnih vrstah malo mar.
Janez Janša: Korupcija v primeru Litijske
Janez Janša, predsednik SDS: “Če verjamete finančnemu ministru, da prej ni obvestil predsednika vlade, da nihče nad njim prej ni vedel za to, preden je vlada o tem odločala, oprostite, potem priznavate, da imate vlado, v kateri se ne ve, kdo pije in kdo plača. Oziroma vemo, kdo plača. Plačamo davkoplačevalci.” /…/
“Osem milijonov evrov je denar, s katerim lahko zgradiš šolo ali športno dvorano ali dva domova za starejše ali obvoznico okrog kakšnega kraja. Je denar, s katerim lahko bistveno izboljšaš kakovost življenja nekaj tisoč ljudem. To je velik denar. In osem milijonov evrov je šlo za propadajočo stavbo.” Dodal je, da je šlo v primeru Litijske za v nebo vpijočo zadevo, ki kaže na velikanske luknje v sistemu, skozi katere odtekajo milijoni evrov.
Vida Kocjan