2. decembra 2024 smo bili priče nazorsko in politično “povsem uravnoteženi” razpravi pri Marcelu Štefančiču. Sodelovali so Vesna Bergant Rakočevič, Rajko Pirnat in Peter Klepec. Sestavi je treba nameniti nekaj besed.
Začnem kar pri Rajku Pirnatu. Dan pred nastopom pri Marcelu je v zvezi z nespoštovanjem sklepa sodišča o zakonitosti imenovanja sedanjega generalnega direktorja policije na ta položaj povsem nedvoumno ocenil, da je delovanje vlade oz. ministra za notranje zadeve protizakonito. Tako pravnik, profesor. A minister za notranje zadeve v svojem ravnanju, ravnanju vlade ne vidi nič spornega. Ob tem je prostodušno priznal in se obtožil, da so do sedaj ravnali enako. Torej niso navajali, ali kandidati za visoke funkcije izpolnjujejo pogoje ali ne! Zanimivo! Profesor meni, da je to nezakonito! Tako so razsodili tudi sodniki. Vlada in minister pa nič. Kako je to mogoče? Tu je sodišče povedalo svoje.
Svojega pa na temo nezakonitosti dela Vlade in ministra ni povedala predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević. Ob dogodkih v Celju je bil profesor Pirnat kritičen do ravnanja Janeza Janše, češ da je to nedopustna kritika naših sodišč. Tudi to je treba sprejeti, kajti ima svoje mnenje kot pravnik. Morda bi v zvezi z razpravo lahko vendarle omenil, da so nekatere odločitve sodišč vprašljive. Tega ni naredil. Zdi se, da je kritika sodnikov nedopustna in so sedaj sodniki kot bogovi v togah nadomestili zdravnike, ki so bili včasih bogovi v belem.
Profesorja Pirnata pa sprašujem, ali je imel tako kritično mnenje tudi leta 2014, ko je Zoran Janković na Hrvaški televiziji na vprašanje voditelja oddaje Aleksandra Stankovića, ali se kdaj boji, da bi ga lahko nekega dne obsodili in poslali v zapor, odgovoril: “Pa niti slučajno. Jaz sem bil vsa ta leta, da tako rečem, na tem področju izvršne oblasti največji nasprotnik politike Janeza Janše.” Ampak tedaj pri nas ni bilo nobenega odmeva na to izjavo, ki je jasno in veliko povedala o našem sodstvu! Ali se je oglasil profesor, ne glede na to, ali ga je kdo kaj vprašal? Verjetno bi bilo prav, da bi se, če ne iz drugega razloga pa iz čisto profesionalnega. Zazvoniti bi morali vsi zvonci, pa niso. Zakaj?
Več o sodstvu na temo profesionalnosti, torej zaupanja stroki, ni potrebno napisati. Morda bi bilo pred razsodbo Janši med ljudmi smiselno narediti anketo z vprašanjem: “Ali menite, da bo po 20. letih sojenja Janša obsojen?” Odgovori ljudi bi bili zanimivi in tudi sporočilni sodnikom.
Sedaj pa še nekaj o uravnoteženosti Marcelovih sogovornikov. O profesorju sem že nekaj zapisal. Vesna Bergant Rakočević je vodja sodniškega društva, soproga Igorja Berganta, novinarja, ki si je zelo prizadeval za depolitizacijo RTV SLO. Ne gospe dr. Vesni Bergant Rakočević ne Igorju Bergantu ne morem oporekati njunih pravic do svobodnega mišljenja in odločanja. Ampak dejstvo je, da sta opredeljena, in to ne v politično sredino, kaj šele desno. Spet nič narobe! Vsak ima svojo pravico. A pravica gledalcev pa je, da so na nacionalni televiziji, ki ne sme biti politično opredeljena, obveščeni iz različnih političnih strani, od svetovno nazorsko različnih ljudi, z različnimi mnenji, da si potem lahko sami ustvarijo svoje mnenje.
O gospodu Petru Klepcu, njegovi politični opredelitvi (spet nič narobe, do tega ima vso pravico) le nekaj podatkov. Za sociologijo ga je navdušil Slavko Gaber, diplomo na Filozofski fakulteti je naredil pri Mladenu Dolarju, njegova učitelja sta bila med drugimi Slavoj Žižek in Božidar Debenjak, sam pa je med drugim je vodil katedro na politični šoli v Kumrovcu, opravil doktorat iz pojma odtujitve v Engelsovi filozofiji in bil docent za marksologijo. Ali je možno, da tak človek nekaj politično filozofskega komentira brez kakršnega koli predznaka? Kdo to verjame? Spet enkrat velika hvala depolitizirani nacionalki in predvsem Marcelu za njegovo enkratno intelektualno delo!
Dr. Janez Remškar