V preteklem tednu so se nizozemske volitve končale s presenetljivim rezultatom, ki je v ospredje postavil vprašanje priseljevanja. Geert Wilders in njegova Stranka za svobodo so zmagali, čeprav brez večine, poudarjajoč naraščajoče skrbi glede nezakonitih migracij in njihovega potencialnega vpliva na evropsko identiteto in kulturne norme.
Evropska unija se sooča s stalnim pritiskom nezakonitih migracij, ki pa vse bolj zastavlja vprašanja o varnosti, integraciji, tradiciji in evropski identiteti. Izzivi obvladovanja nezakonitih tokov migrantov, še posebej, če so ti nizko kvalificirani in izhajajo iz kultur, ki se transparentno razlikujejo od evropskih, postavljajo pred nas dilemo o trajnostni rešitvi. Wilders in njegova stranka poudarjata potrebo po strožjem nadzoru meja in obvladovanju nezakonitega priseljevanja kot ključnem koraku za zaščito evropskih vrednot in norm.
Izzivanje evropske identitete
Vprašanje nezakonitih migracij vodi v širšo razpravo o evropski identiteti in ohranjanju evropske kulture. Ko države članice iščejo rešitve za obvladovanje tokov nezakonitih migrantov, se pojavlja vprašanje, kako ohraniti evropsko enotnost in skupne vrednote, ki smo jih gojili skozi desetletja, če ne celo stoletja. Priseljevanje in ilegalne migracije državljanov iz držav, ki kot svojo versko osnovo jemljejo radikalni Islam in posledično strmijo k ohranjanju šeriatskemu pravu, bo imelo za Evropo nepopravljive posledice, saj ta že iz svoje zgodovine ohranja verski vidik krščanstva.
Migracije, ki smo jim priča vse od leta 2015, ogrožajo evropske norme in osnovne kodekse demokracije, ki so temelj za blaginjo evropskih držav in Evropske unije. Skozi leta se je Evropa razvijala kot demokratična skupnost, ki varuje vladavino prava in človekove pravice. Wildersova zmaga tako odraža pravilno pot, saj strmi k ohranjanju osnovnih evropskih norm, kultur, vrednot in nacionalnih tradicij. Nizozemska je že vrsto let veljala za državo, ki ponazarja temeljne norme evropskega naroda, saj se izkazuje za vodilno silo v tem kontekstu zlasti glede odnosa do Nata in demokracije.
Iz perspektive nezakonitih migracij in posledičnega krhanja nacionalne varnosti, ki je temelj vsake suverene države ter zagotavljanja splošne varnosti, so se državljani različnih evropskih držav že izrekli na volitvah v tem letu, saj se države, kot so Švedska, Slovaška, Italija, Madžarska … soočajo s tako imenovanim »kulturnim šokom«. Državljani teh držav so prepoznali resnost ogrožanja njihove varnosti in težave s tako imenovanim kulturnim kolapsom družbe, ki ga ilegalne migracije vnašajo v evropske države. Nizozemske volitve bodo imele velik vpliv na dogajanje v Evropi in evropske volitve, ki bodo v letu 2024, saj ne smemo pozabiti, da je Nizozemska ena od ustanoviteljic Evropske unije.
Zato se postavlja ključno vprašanje, kako naj Evropa najde ravnovesje med humanitarnim odzivom na krizo beguncev in ohranjanjem lastne identitete ter varnosti. Nizozemska bo kot pomembna članica EU tako igrala ključno vlogo pri oblikovanju smernic za reševanje teh izzivov. Razprava o teh vprašanjih bo ključna ne le za prihodnost Nizozemske, temveč tudi za celotno evropsko skupnost, še posebej za države, ki nimajo urejene azilne politike in jasnih migracijskih politik.
Nevarnost izgubljanja evropskih norm in tradicionalnih vrednot
Poleg varnostnih vprašanj so poudarki na nezakonitih migracijah povezani tudi z morebitnim izgubljanjem evropskih norm. Kako se soočiti z različnimi kulturami in integrirati priseljence brez izgube evropskih vrednot, postajata ključna izziva, eden ključnih mejnikov je seveda priseljevanje prebivalcev drugačnih kultur. Izzivi, povezani z nezakonitimi migracijami, ne le v Evropi, temveč po vsem svetu, postavljajo pred politične voditelje in družbo naloge, ki presegajo zgolj vidike varnosti. Kako uskladiti različna kulturna ozadja priseljencev z obstoječo evropsko identiteto in normami? To vprašanje ni zgolj teoretično; gre za kompleksen izziv, ki zahteva zelo premišljen pristop vsake države.
Raznolikost, ki jo prinašajo priseljenci, je lahko na eni strani vir bogastva in inovacij, na drugi strani pa varnostna grožnja, kako ohraniti mir in skupne evropske vrednote. Kultura, ki temelji na krščanstvu, je v mnogih evropskih državah globoko zakoreninjena. Izziv je, kako ohraniti to kulturno dediščino, obenem pa zagotoviti spoštovanje drugačnih kulturnih izrazov in prepričanj, ki jih prinašajo priseljenci. Integracija ni zgolj administrativna naloga. Zahteva izobraževanje, strpnost in dialog, ki omogočajo dvosmerno vključevanje priseljencev in njihovih družb v evropski kontekst. Pomembno je ustvariti pogoje, v katerih lahko priseljenci ohranijo del svoje kulturne identitete, hkrati pa se vključujejo v družbo, ki spoštuje in ščiti temeljne evropske vrednote.
Kaj pa Slovenija?
Z Wildersovo zmago in poudarjanjem odpora do nezakonitih migracij se postavlja vprašanje, kako bo ta dinamika vplivala na Slovenijo in njen trud ohranjati identiteto, kulturno dediščino ter slovenski jezik in vrednote slovenske družbe. Slovenija kot majhna država z zgodovinsko in kulturno bogato dediščino, se zelo resno sooča z izzivi, ki jih prinaša dinamika migracij in poudarjanje varnosti. Vprašanja ohranjanja slovenske identitete postajajo ključna, saj se družba sooča z nenadzorovanimi in neobvladljivimi tujimi vplivi, ki zagotovo ogrožajo tradicionalne vrednote.
Težnja po ohranjanju lastne identitete v času nenadzorovanih globalnih sprememb postavlja Slovenijo pred pomembne izzive. Ključno vprašanje je, kdaj se bo država pričela odzvati na te dinamike, saj se v zadnjem času povečujejo kraje, nasilje, posilstva, ogrožena je osnovna varnost državljanov, kar pa država mora zagotavljati po Ustavi RS.
Povzamemo lahko, da so nizozemske volitve odprle okno v izzive, s katerimi se Evropa sooča zaradi nezakonitih migracij. Pomembno je, da čim prej poiščemo rešitve, ki bodo postavile varnost prebivalstva na prvo mesto. To pomeni ohranjanje evropske in nacionalne identitete, zgodovinsko in kulturno dediščino vsake evropske države, saj je to edini način, da ohranimo to, za kar smo si kot kontinent prizadevali desetletja.
Andrej Vastl