Od mladih podjetnikov bi pričakovali, da se akutno zavedajo potrebe po svobodnejšem podjetniškem okolju. Socialistične politike pač dušijo podjetne. A tovrstna pričakovanja se vsaj v Sloveniji hitro izkažejo za pretirano optimistična. V republiki, kjer še vedno straši duh titoizma, je očitno povsem sprejemljivo hkrati poslovati na tujem v davčni oazi, doma pa zagovarjati visoke davke. Debata, ki je včeraj potekala na socialnem omrežju X, je razkrila prav to. Iz nje izhaja, da sta vsaj dva mlada start-upovca iz podjetja Bird Buddy hkrati člana organizacije Danes je nov dan. Podjetje z imenom Bird Buddy pa je ustanovljeno v zvezni državi Delaware (ZDA), ki velja za davčno oazo.
“Tako imenovani “slovenski podjetniški projekt” Bird Buddy ima sedež v Kalamazoo v Michiganu. Del projekta v zibelki kapitalizma, ki jih je obvarovala pred slovenskim davkom na kar štiri milijone prednaročil, sta člana 8. marca, ki bi rada višje davke na vaše plače v Sloveniji,” je na spletu zapisal Libertarec.
Podjetje Bird Buddy ustvarja ptičjo hišico/krmilnico po meri orintologov in ljubiteljev ptic. Ptičjo hišico in krmišče so spojili s kamero s senzorjem, ki se aktivira vsakič, ko nanjo prileti ptica. Bird Buddy nato hrani fotografije ptic v albumu, kjer si jih lahko lastnik ogleda. Projekt je na mednarodni platformi za množično financiranje Kick starter zbral več kot 4 milijone dolarjev. Več – TUKAJ. Zgodba o Bird Buddy bi bila zgolj zgodba o mladih uspešnih podjetnikih, če v projektu ne bi sodelovali aktivisti Inštituta 8. marec in Danes je nov dan. Kdo torej sodeluje v poslovnem projektu? Predstavijo se na Kickstarterju.
Žiga Vrtačič, “product manager”, je ustanovitelj Bird Buddy d.o.o. in zastopnik istega podjetja. Vrtačič je hkrati član nevladne organizacije Danes je nov dan. To je soustanovil bolj znani Filip Dobranič “Muki”. Tudi Franci Zidar, programer, soustanovitelj Bird Buddy d.o.o., je iz Danes je nov dan. Organizacija je za svoje družbenopolitično delo do danes prejela 212.258,57 evrov iz davkoplačevalske malhe. Koliko tega denarja se je steklo za razvoj zasebnega poslovnega projekta, lahko zgolj ugibamo.
V Sloveniji sicer obstajata dve Bird Buddy družbi. Prva je zgoraj omenjena Bird Buddy d.o.o., druga pa Bird Buddy Studio d.o.o., katere ustanovitelj je podjetje registrirano v ZDA z imenom Bird Buddy Inc. Slednje pa je registrirano v poslovno privlačni zvezni državi Delaware.
“Neoliberalci” Nike Kovač
Bralcem Nove24TV je gotovo znana tudi Maiken Kores. Pri projektu Bird Buddy je njena zadolžitev “community manager”. Sicer pa je podpornica Inštituta 8. marec. Njeno ime se je pojavilo v javnosti po izbruhu afere Fotopub oz. afere radiator. Spomnimo: ko so prišle na plan obtožbe o spolnem nasilju galerista Dušana Smodeja, so v Inštitutu 8. marec zanikali kakršne koli povezave z umetniškim projektom. Kasneje se je izkazalo, da povezave še kako obstajajo. Prav ona je bila vezni člen. Kot je sama razkrila na socialnem omrežju Linkedin, je med leti 2018 do 2020 delala za Fotopub. Šele kasneje se je preselila k Inštitutu 8. marec. Sedaj pa očitno k Bird Buddy. Medklic: Povezavo z Fotopubom je zanikal tudi Luka Mesec, vse dokler se niso na spletu pojavili posnetki, ki dokazujejo, da se je udeleževal tamkajšnjih razstav.
Pri projektu sodeluje tudi Matija Milkovič Biloslav. “Matija je pa drugopodpisani pod peticijo, ki zahteva, da država plačuje za Radio Student. Od 15.000+. Kar pomeni, da je bil v najožjem krogu. Vaše plače za njegov ljubi radio, on pa podjetje v davčni oazi,” piše Tomaž Štih na X, sicer pod vzdevkom Libertarec.
Žiga Vrtačič se je na neki točki vključil v debato, ki se je razvila na socialnem omrežju X.
To je moj prvi, pa tudi zadnji odziv na tvoje škodoželjne, nevoščljive, ali pa pač samo butaste tvite.
1. Obstaja slovenska podružnica ameriške firme, kjer smo vsi redno zaposleni. Malo drugače kot pri kakšnih tvojih prijateljih, ki imajo, slučajno vem, zelo radi SP-je. (1/4)
— žiga vrtačič (@gyzar) November 29, 2023
Davki za vse Slovence, razen za avantgardo
V čem pravzaprav tiči problem? Danes je nov dan in Inštitut 8. marec sta organizaciji z eksplicitnim političnim predznakom. O tem se lahko prepriča kdor koli, ki obišče spletne strani omenjenih organizacij. Skovanke, kot so “pravica do človeku prijazne ekonomije”, “pravica do skupnega”, kot jih je moč prebrati na spleti strani Danes je nov dan (TUKAJ), so slabo zamaskirane socialistične politike za naivne in nevedne. Če bi priznali, da gre za promocijo socializma, bi morali pojasniti tudi tiranijo, ki ga ta prinaša. Tako pa ne rabijo. Po drugi strani se v Inštitutu 8. marec ukvarjajo s prevpraševanjem vseh oblik podrejenosti. Na papirju naj bi se predvsem borili za pravice žensk, na terenu pa, oprostite izrazu, “fajtajo” v okviru dnevne politične problematike. Tako so se borili za čiste vode, otroške malice, javno zdravstvo, upokojence in še kaj. Širokemu naboru politik je skupno zgolj to, da jih promovirajo leve politične stranke, katerih ideološki podaljšek so.
Za tranzicijsko levico je največji doprinos omenjenih in drugih organizacij v ohranjanju in krepitvi leve politične hegemonije. Izpostaviti velja dva mehanizma. Prvi je ustvarjanje umetnega medijskega okolja, v katerem oblast hkrati financira nevladne organizacije in medije, ki jih povzemajo. Drugi mehanizem je ulično udarništvo. Ko je na oblasti desna sredina, se v centru Ljubljane začne združevati bogato financirana NVO-jevska scena. Sicer neizvoljena, a se kljub temu čuti poklicano, da se predstavlja kot “ljudstvo”. Leve politične stranke, leve nevladne organizacije, levi mediji in velike gospodarske družbe so tako podstat socialistične hegemonije v Sloveniji.
Tako pridemo do srži problema. Omenjeni se v Sloveniji borijo za politično opcijo, ki podjetnike uničuje, sami pa na tujem veselo koristijo ugodnosti davčnih oaz. Nam privoščijo socialiste, sebi privoščijo izhod iz bede, v katero nas potiskajo njihovi socialistični gospodarji.
Na to temo pa se je oglasil tudi nekdanji minister in profesor na ekonomski fakulteti Matej Lahovnik, ki je zaključil, da so očitno zgolj predelali staro partijsko geslo “tujega nočemo, svojega ne damo”. To so očitno spremenili v “tuje hočemo, svoje ne damo“. Z drugimi besedami, nam višje davke doma, njim pa visoke subvencije in nizke davke v tujini.
Ž. K.