Predlog ustavnih sprememb, ki bodo po mnenju vodje opozicije zacementirale vpliv tranzicijske levice v sodstvu, je naletel na utemeljene politične in strokovne kritike. Do sprememb so bili kritični nekateri najvplivnejši pravniki v Sloveniji, do njihovega mnenja pa se v stranki niso hoteli opredeliti.
Koalicijske stranke skupaj z NSi spreminjajo pet členov ustave. Najpomembnejše spremembe zadevajo spremembo sestave sodnega sveta in prenos pristojnosti za imenovanje sodnikov. Doslej jih je na predlog sodnega sveta imenoval državni zbor, če bodo te spremembe potrjene, pa predsednik države. Sodni svet bi po predlogu sprememb štel 15 namesto 11 posameznikov. Sedem članov bi izvolil državni zbor z dvotretjinsko večino glasov, osem bi jih izvolili sodniki izmed svoje srede.
V NSi so se pohvalili, da so svojo podporo ustavnim spremembam pogojevali z amandmajem osnovnega koalicijskega predloga. Na svoji spletni strani tako pišejo, da je bila njihova zahteva, naj se člane sodnega sveta v državnem zboru izglasuje z dvotretjinsko večino. Njihova je bila tudi zahteva, da se mora zakon o sodnem svetu, ki ureja izvolitev članov tega sveta in njegovo delo, sprejeti z dvotretjinsko večino. Ko bo državni zbor enkrat sprejemal novelo zakona o sodnem svetu, bodo zahtevali vrsto sprememb, s katerimi bodo skušali reformirati sodni svet.
Na prej naštete argumente se je v preteklih dneh odzval Janez Janša v dveh daljših zapisih na socialnem omrežju X. Prvi zapis je obsegal osem točk, kjer v prvi točki ugotavlja naslednje: “Ustava bo cementirala sodniško večino v sodnem svetu, ki bo ostala še naprej zaklenjena. Doslej so sodniki sami imenovali 6 od 11 članov, sedaj pa jih bodo 8 od 15.” Piše, da bo koalicija po ustavnih spremembah sprejela še zakon o sodnem svetu, ta bo sprejet seveda po njeni meri, nato pa ostal “zaklenjen” z dvotretjinsko večino.
V drugi objavi je predsednik SDS zavrnil medijska pisanja, da sodnike povsod po svetu imenuje predsednik države. Po kratkem pregledu postopkov imenovanja sodnikov, kjer jih ne imenuje vrhovni poglavar države zaključuje: “Skupni imenovalec naštetih postopkov za imenovanje sodnikov sta preglednost in meritokracija. Kar pomeni, da se ne morejo primeriti imenovanja, kot smo jim priča v Sloveniji, ko se v času levičarskih vlad celo za vrhovne sodnike predlaga in imenuje kandidate brez enega samega dneva sodne prakse ali javno znane kršitelje človekovih pravic iz totalitarnega režima.”
Kritični tudi najuglednejši pravni strokovnjaki
Predlog ustavnih sprememb pa je naletel tudi na hude kritike nekaterih najuglednejših pravnih strokovnjakov v državi. Dr. Ernest Petrič je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da spreminjanje števila članov sveta v ničemer ne prispeva k politizaciji ali depolitizaciji sodnega sveta. Do predloga, da bi sodnike odslej imenoval predsednik države, ni bil kritičen, je pa zato problematiziral predlagane spremembe sestave sodnega sveta: “Sodnike, ki naj bi neodvisno odločali, sodili, uživali neko spoštovanje, kar je pri nas velik problem, kajti ni slabšega za neko državo, če sodstvo ne uživa ugleda. Pri nas, naj mi gospodje in gospe sodniki, veliko jih je, ki sijajno delajo, ne zamerijo, da rečem, pri nas sodstvo ne uživa takega ugleda, kot bi ga moralo. Zakaj? Verjetno zaradi njihovih sodb in dela. In zdaj bomo mi šli naprej po isti poti. Menda bomo depolitizirali, ampak cehovske narave sodnega sveta, katerega delo sem spremljal tudi kot ustavni sodnik in predsednik ustavnega sodišča, to, da bodo sodniki še vedno imeli glavno besedo pri izbiri ostalih, drugih, novih sodnikov, ne vem, če je to dobro.”
Nekdanji ustavni sodnik in predsednik vrhovnega sodišča dr. Mitja Deisinger je prav tako za Radio Ognjišče komentiral, da bi bilo bolje, če bi pristojnost za imenovanje sodnikov ostala pri državnem zboru, kjer bi se morali voliti z dvotretjinsko večino. “Najpomembnejše so volitve v državnem zboru in tukaj bi predlagal, da je v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina. Zakaj? Zato da ena stranka ali ene stranke, ki imajo večino v državnem zboru in obvladujejo vlado in državni zbor, ne morejo same odločati. Dvotretjinska večina v državnem zboru bi pri izvolitvi sodnikov povzročila, da voli ena celota tako iz večine kot iz opozicije.”
Predlagane spremembe ne naslavljajo resničnih problemov sodstva
Do predloga sprememb je izjemoma kritičen tudi dr. Matej Avbelj. Meni, da je s tem ustavna sprememba “ponovno podčrtana z idejo tako imenovane depolitizacije. Kadar koli politika depolitizira kar koli ali kogar koli, nas mora, kot smo se tega lahko naučili na primeru RTVS, zares skrbeti”.
Trdi, da vprašanje, kdo imenuje sodnike (državni zbor ali predsednica republike), v ničemer ne naslavlja temeljnih vprašanj učinkovitosti in poštenosti sodstva, ali deluje v razumnem roku in ali so sodbe dobro obrazložene. “Vseh teh vprašanj predlagana sprememba ne naslavlja,” je jasen Avbelj. Povečanje števila članov sodnega sveta po drugi strani podpira, poroča Radio Ognjišče.
In za konec: do predlaganih sprememb se je kritično opredelil tudi dr. Jernej Letnar Černič, ki je v pravni reviji IUS info zapisal naslednje: “Povišanje števila članov Sodnega sveta RS brez njihove popolne profesionalizacije in brez večine članov izven sodne veje oblasti je v trenutni sociologiji ustavne demokracije idealistična utopija.”
Zobec: Še bolj zaprto in netransparentno sodstvo
Za naš medij je spregovoril dr. Jan Zobec, nekdanji ustavni sodnik in trenutni sodnik na Vrhovnem sodišču. “Negativna posledica je nadaljnja krepitev korporativizma v sodstvu, nadaljnja krepitev sodnih oligarhij in zaprtost sodstva in odgovornost sodstva samemu sebi. Sodstvo se bo še bolj zaprlo v ta svoj mehurček, mehanizem zavor in ravnotežij bo še bolj oslabljen oziroma tako rekoč ga ne bo več, ker smisel delitve oblasti ni v tem, da bi bila vsaka oblast ločena v svojem mehurčku neodgovorna druga drugi, ampak je ravno v tem ločitev oblasti, da druga drugo kontrolirajo, nadzirajo,” je pojasnil dr. Zobec. Pojasnjuje tudi, da se bo s sprejetimi spremembami zmanjšala legitimnost sodnikov. To jim trenutno podeljuje državni zbor, najvišje predstavniško telo demokracije. V nadaljevanju trdi, da bodo predlagane spremembe utrdile oligarhične strukture znotraj sodstva. Več – TUKAJ.
Bo teža argumentov prepričala NSi?
Na Novo Slovenijo smo zaradi kritičnih opredelitev nekaterih najvidnejših predstavnikov pravne stroke naslovili novinarsko vprašanje o tem, ali se bodo nemara premislili in umaknili svojo podporo spornim spremembam ustave.
Odgovorili so nam v relativno kratkem času, a skopo. Napotili so nas na spletno stran (TUKAJ), na pomisleke pravnih strokovnjakov pa niso odgovorili.
Ž. K.