Odbor DZ za finance je za sprejem na plenarni seji pripravil predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna ter novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Rebalans je potreben zaradi reorganizacije vlade. A spomnimo se, kako so dejali, da z novimi ministrstvi ne bo tudi novih stroškov, no to se je izkazalo za zavajanje. V opoziciji so do načrtov kritični in vladi očitajo, da pozablja na najšibkejše.
Rebalans je sicer potreben zaradi reorganizacije vlade, ko so se več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova. Prerazporeja namreč sredstva med posameznimi resorji. “Gre torej za tehnični rebalans,” je poudarila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec.
V opoziciji se s tem ne strinjajo. Kot je ocenil Andrej Hoivik, je jasno, da ne gre le za prerazporeditev sredstev, temveč zagotavljanje dodatnih za nove zaposlitve in stroške. “Vlada je napovedovala, da dodatnih stroškov zaradi njenega preoblikovanja ne bo,” je poudaril. Kritičen je bil med drugim tudi do postavke za vračilo glob protestnikom, izdanih v času prejšnje vlade.
Na seji Odbora za finance tudi po pol leta (od referenduma dalje) @vladaRS zavaja, da novih zaposlitev/stroškov za nova ministrstva ne bo oz. jih ni.
Klikneš spletno stran vlade ➡️ delovna mesta ➡️ zadnji vnos za @msp_rs 😅 pic.twitter.com/ZQ780tzEKV
— Andrej Hoivik 🇸🇮 (@andrejhoivik) May 20, 2023
Pred dvema letoma je bil pripravljen proračun za 2023 še s strani vlade Janeza Janše. Prihodki so bili načrtovani v višini slabih 12 milijard evrov, odhodki 13,4 milijarde evrov. Primanjkljaj je bil planiran na slabih 1,5 milijarde evrov. Z današnjim rebalansom pa je planiran primanjkljaj kar 3 milijarde evrov, je še poudaril Hoivik.
S predlogom rebalansa, s katerim so se v zadnjih dveh tednih že seznanila preostala zainteresirana delovna telesa DZ, se letošnji odhodki državnega proračuna, predvsem zaradi manjše porabe za pomoč gospodarstvu zaradi energetske draginje, znižujejo za 609 milijonov evrov na nekaj manj kot 16,1 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi bilo po novem 13,1 milijarde evrov oziroma 233 milijonov evrov manj kot doslej. Proračunski primanjkljaj naj bi se tako znižal za 376 milijonov evrov na približno 2,9 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda, je povedala državna sekretarka Jazbec.
Suzana Lep Šimenko je proračunski primanjkljaj ocenila kot zaskrbljujoč. Takšen primanjkljaj bi bil po njenih besedah razumljiv, če bi vlada poskrbela za zadostno in celovito pomoč vsem, ki trpijo zaradi draginje, vendar tega ne počne. Med drugim se je vprašala, zakaj gospodarstvu za soočanje s posledicami energetske draginje ne bi namenili več sredstev, če so bila ta v proračunu že predvidena. “Zavajanje vlade ne bo imelo uspeha,” je dejala.
Ukrepi pregrevajo gospodarstvo
Ministrstvo za finance po mnenju Anžeta Logarja z načrtovanimi ukrepi pomaga pregrevati gospodarstvo. “Vpliva na višino in trdoživost inflacije, ki je pred nami,” je dejal. Tveganja, ki jih izpostavlja fiskalni svet, se bodo na koncu poznala v denarnicah davkoplačevalcev, je prepričan. “Ne le zaradi višjih cen blaga, temveč tudi zaradi višjih obrestnih mer za posojila,” je dejal. Ob tem je bil zelo kritičen do izjave ene od državnih sekretark na finančnem ministrstvu, da na tem področju ni mogoče najti ravnotežja.
“Na udaru bo v prihodnje najbolj srednji sloj. Od tega, kako bo ukrepalo Ministrstvo za finance, je odvisno, kako dolga in obsežna bo kriza. Zdaj je trenutek, da ministrstvo začne oblikovati ustrezna sredstva, ki bodo namenjena kritju krize. Predlagani rebalans pa sedaj to rezervo znižuje,” še meni Logar.
.@AnzeLog: Tveganja, na katere opozarja Fiskalni svet, se bodo poznala v denarnicah davkoplačevalcev na 2 stopnjah. Z vidika inflacije na višjih drobnoprodajnih cenah hrane in oblek, na drugi strani z višanjem obrestnih mer kreditov. pic.twitter.com/msAquWACPB
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) May 20, 2023
Koalicija je vladi seveda stopila v bran, saj da je pripravila najboljši možen rebalans glede na trenutne razmere. Poslanski skupini SDS in NSi sta vložili skupno 12 dopolnil, od katerih člani odbora niso podprli nobenega. Niti dopolnilo, s katerim bi se v luči visoke inflacije zvišala povprečnina za občine, katerega je predlagala SDS. DZ bo novelo zakona skupaj z rebalansom obravnaval na plenarni seji, ki se začne v ponedeljek.
Sara Kovač