Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu končuje svoje delo. Člani komisije, ki ji predseduje Anže Logar iz SDS, bodo danes za zaprtimi vrati obravnavali osnutek končnega poročila, z njim pa se bo nato predvidoma v aprilu na eni od izrednih sej seznanil še DZ.
Komisija, ki preiskuje vzroke in odgovornosti za sanacijo bančnega sistema konec leta 2013, je bila ustanovljena poleti 2015, z zaslišanji pa je začela spomladi 2016, ko so nastopile priče, ki bi osvetlile dogajanje glede smotrnosti nadzorovane likvidacije Factor banke in Probanke. Obe banki sta se z bančnega trga poslovili februarja, ko sta se končala postopka nadzorovane likvidacije, uvedena septembra 2013. Takrat je država Probanko dokapitalizirala s 176 milijoni evrov, Factor banko pa z 269 milijoni evrov. Preiskovalna komisija je nato prešla na zaslišanja nekdanjih vodilnih v NLB in Novi KBM, zaslišala pa je tudi že nekdanje finančne ministre in predsednike vlad. Logar je vmes večkrat opozoril na težave pri pridobivanju dokumentov, predvsem iz NLB.
Prav tako je komisija raziskovala ozadja nekaterih nasedlih projektov, ki so padli v bančno luknjo. Tako je predsednika uprave DZS Bojana Petana spraševala, zakaj so banke prenesle terjatve do njegovega podjetja na DUTB, ljubljanski župan Zoran Janković in nekdanji prvi mož gradbenega podjetja Energoplan Zlatko Sraka sta pojasnjevala financiranje projekta Stožice, zaslišati pa je želela tudi nekdanjega vodjo SCT Ivana Zidarja, a se ta vabilu ni odzval.
Mnogo je bilo tistih, ki so oškodovali slovenski bančni sistem in slovenske davkoplačevalce
Preiskovalna komisija je imela 22 nujnih in 42 rednih sej in mnogo zaslišanj prič. Eno zadnjih je bilo zaslišanje Zorana Jankovića, ki ga je preiskovalna komisija spraševala o projektu Stožice, ki ga je občina izvedla z zasebnim partnerjem, banke pa so dolgove prenesle na DUTB. Komisijo je zanimala njegova vloga pri projektu, Janković pa je izpraševanje označil za politični cirkus. Med zaslišanci je bil tudi dolgoletni bančnik v NKBM Alojz Jarc, ki je opravljal funkcijo direktorja naložb v banki in je na vprašanji, kako to, da je NKBM izgubila kar 36 milijonov evrov in zakaj ni bilo niti enega predloga glede podelitve kredita, pri katerem bi Jarc glasoval proti, ponavljal odgovor: “Gospod predsednik, tega se pa ne spomnim.”
Predsednik preiskovalne komisije Logar je pred časom poudaril, da ima “preiskovalna komisija zbranega dovolj materiala, da se krivce za bančno luknjo po sodnem epilogu lahko pošlje tja, kamor sodijo, glede na škodo, ki so jo naredili”.
To je že druga parlamentarna preiskovalna komisija v samostojni Sloveniji, ki se ukvarja z bančno luknjo. Prva je pod vodstvom Marka Pogačnika (SDS) delovala v prejšnjem sklicu DZ, a zaradi predčasnih volitev ni končala svojega dela.
A. G.