fbpx

Direktor NIJZ Milan Krek: “Smrtnost v domovih se je postopoma pričela zmanjševati”

Direktor NIJZ Milan Krek. (Foto: STA)

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek je predstavil Poročilo NIJZ o umrljivosti v Sloveniji v letu 2020. Skozi raziskavo so ugotovili, da je leta 2020 umrlo 3153 ljudi več, kot leta 2019. “Ob pregledu baze za 2020 tako lahko zaključimo, da je po naših podatkih v preteklem letu umrlo 2891 oseb v povezavi s covidom-19,” je pojasnil Krek. Smrtnost je bila najvišja med starejšimi nad 55 let. Prav tako je opaziti višjo smrtnost v DSO-jih, čemur botruje visoka povprečna starost njihovih prebivalcev in vdor epidemije v domove.

Vladni govorec Jelko Kacin je dejal, da so v nedeljo opravili 2200 PCR in hitrih testov, s katerimi so potrdili 426 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih PCR testov je bil 21,4 odstotka, hitrih testov pa 12,1 odstotka. V nedeljo je umrlo 24 covid-19 bolnikov – smrtnost je pričela nekoliko upadati, skupno število smrti oseb s covidom-19 v Sloveniji je tako preseglo tri tisoč. Bolnišnično zdravljenje je potrebovalo 1205 covid-19 bolnikov (13 več kot v soboto), od teh 196 na intenzivni negi, kar je šest manj kot v soboto.

Glede na velikost občine je pričakovano, da je največje število okužb v občini Ljubljana. “Glede na število okužb po občinah na včerajšnji dan izstopajo naslednje občine: Ljubljana 52, Maribor 37, Ormož 19, Murska Sobota 15, Slovenj Gradec 11, Sevnica 10 in Ajdovščina 16,” je pojasnil Kacin. V petek je Vlada na novinarski konferenci predstavila tudi dopolnjen načrt sproščanja ukrepov. Na podlagi tega načrta bo Vlada razmere prvič ugotavljala in po potrebi ukrepala na posebni seji to sredo popoldne. Gost jutrišnje dopoldanske novinarske konference bo minister Janez Cigler Kralj, ki bo predstavil zadnje podatke in aktualne razmere v domovih, več pa bo povedanega tudi na temo cepljenja.

Foto: Vlada RS

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek je predstavil Poročilo NIJZ o umrljivosti v Sloveniji v letu 2020. “Sistem glede klasifikacije smrti zaradi covida-19 se v svetu šele vzpostavlja. V Sloveniji podatke Hospital in DSO zbira ministrstvo za zdravje. NIJZ pregleda vse podatke, jih konec leta analizira in objavi končno število,” je pojasnil Krek.

Direktor NIJZ Milan Krek (Foto: STA)

Epidemija covida-19 je prinesla veliko število presežnih smrti – razlika med številom vseh smrti med posameznimi leti. Število smrti v letu 2019 je bilo 21.112, leta 2020 pa 24.265. Presežna vrednost v letu 2020 je bila torej 3153 smrtnih primerov.

Izbruh epidemije je vplival na število presežnih smrti
“Ob pregledu baze za 2020 tako lahko zaključimo, da je po naših podatkih v preteklem letu umrlo 2891 oseb v povezavi s covidom-19,” je dejal Krek. Znano je, da bolj pogosto umirajo starejši od 55 let, imajo pa tudi primere smrti pri mlajših. “Če pogledamo mednarodno primerjavo, vidimo, da imajo države, kjer je izbruh epidemije zelo buren, kot trenutno pri nas, je število presežnih smrti zelo visoko, ko se epidemija umiri, pa je presežna vrednost nižja,” je še pojasnil. Ugotavljajo tudi, da se je ob večjem številu okužb, povečalo tudi število mrtvih s covidom-19.

Foto: Vlada RS

Visoko število smrti v domovih za ostarele predstavlja vdor covida-19 v domovih za starejše občane. Glede na to, da se je določen del stanovalcev bodisi cepil bodisi so se prekužili opažajo, da se je smrtnost v DSO postopoma pričela zmanjševati. Visoka smrtnost zaradi covida-19 v DSO je tudi posledica visokega deleža starejših v populaciji, kar kaže tudi visoka korelacija med deležem umrlih med okuženimi in deležem starejših od 65 let v populaciji. Krek še meni, da je visoko število smrti med starejšimi odraz tudi zanemarjanje njihove problematike v vseh letih, medtem ko v zadnjih letih ni bil noben zgrajen nov dom za ostarele, prav tako primanjkuje tudi kadra.

Foto: Vlada RS

Najvišja smrtnost na področju Pomurske regije
Po številu smrti na sto tisoč prebivalcev vodi Pomurska regija, najmanj pa jih je imela Obalno-kraška. Po mnenju Kreka, lahko število smrti povežemo tudi z razvitostjo in blaginjo regij.

Podatke o pozitivnih na covid-19 in vseh umrlih zbirajo preko mrliških listov in preko dokumenta, ki dokumentira smrti zaradi nalezljivih bolezni. “Ta postopek zahteva daljši čas, zato ne moremo poročati o umrlih za posamezni dan, ampak na daljše obdobje,” je še povedal. Ob letu se baza umrlih ponovno pregleda in določi dokončno število umrlih v povezavi s covidom-19.

Foto: Vlada RS

Po svetu se podatki o številu umrlih spremlja različno in niso standardizirani. Krek je pojasnil, da so mednarodni podatki o število smrti zaradi covida-19, zato le delno primerljivi. Po njegovem priporočilu, pa zaenkrat še ne priporoča  neposrednega primerjanja podatkov o umrljivosti v povezavi s covidom-19, saj se enotna klasifikacija za spremljanje v svetu šele vzpostavlja.

Sara Rančigaj