Jankovićevi svetniki sprejeli škodljiv LGBT-dokument

Datum:

Ljubljanski mestni svetniki so danes potrdili akcijski načrt Enakost spolov v občini za obdobje 2019-2022. Zeleno luč je načrtu pokazalo 31 svetnikov, dva pa sta bila proti. Točko dnevnega reda je zaznamovala burna razprava, predvsem v delu, ki se nanaša na LGBT+ skupnost.

Svetniki so danes potrdili poročilo o uresničevanju akcijskega načrta Enakost spolov v Mestni občini Ljubljana (Mol) za obdobje 2016-2018, v katerem je Mol po besedah vodje občinskega oddelka za zdravje in socialno varstvo Tilke Klančar na podlagi utečenih kvalitetnih praks naredil nadaljnje ukrepe k vzpostavitvi družbe enakosti spolov.

Po mnenju svetnice SDS Mojce Škrinjar je poročilo konkretno ugotovilo določena dejstva, dotaknila pa se je parade ponosa. “V resnici se mi zdi, da bi bilo bolj kot to parado treba gostiti parado revnih otrok. Mislim, da je to veliko večji problem kot tisto, kar se izkazuje skozi parado ponosa,” je ocenila. Škrinjarjeva je imela opazko tudi glede akcijskega načrta za obdobje 2019-2022. Poudarila je, da je dokument dobro pripravljen v večini točk, jo je pa zmotila tista, ki govori o integraciji načela enakosti spolov v slovnici. Namesto zapisa učenke_ci, kot je navedeno v dokumentu, je Škrinjarjeva predlaga zapis učenci in učenke.

LGBT na raven ideologije
Več “nepravilnosti” je odkrila tudi svetnica SDS Ana Zagožen. Napaka je po njenih besedah že v prvi točki, ki govori o integraciji načela enakosti spolov. “Mi nismo enaki, ampak smo enakopravni, zato se tudi mi zavzemamo,” je izpostavila. Zmotila jo je tudi osma točka, ki govori o strpnosti do LGBT+ skupnosti. Zagožnova je izpostavila, da veliko ljudi ne ve, kaj pomeni kratica LGBT oziroma zanjo niso slišali. “Mi ne želimo, da bi bili ti ljudje diskriminirani, težava nastane takrat, ko LGBT ideja preraste v ideologijo,” je dejala. “Če so LGBT-osebe ljudje kot mi, zakaj potrebujejo posebna pravila, poseben status in posebne storitve? Torej niso več enakopravni, ampak imajo več pravic in prednosti,” je še menila Zagožnova.

Mislim, da je prav ta razprava ključen razlog, zakaj potrebujemo takšen dokument in zakaj je treba sovražni govor in predsodke odstraniti iz javne razprave,” je dejala Asta Vrečko (Levica). Škrinjarjeva pa je poudarila, “da nihče ni proti gejem in lezbijkam oziroma proti kakršnemukoli načinu življenja, ki si ga ljudje izberejo“. “To je njihova pravica,” je dejala.

Vrečkova se je sicer v razpravi osredotočila na položaj žensk in dejala, da si želijo v stranki več spomina na pionirke in aktivistke, ki so pripomogle k razvoju Ljubljane. Pozvala je, da je treba spomin nanje ohraniti tako pri poimenovanju ulic, cest in trgov kot pri postavljanju spomenikov.

Martino Vuk (SD) je razveselilo, da se “očitno vsi borimo proti diskriminaciji in da smo vsi za enakost”. A ta se po njenih besedah najbolje doseže, da se sprejmejo ukrepi, ki izenačujejo. Ljubljana je lahko zgled drugim krajem po Sloveniji in tudi po Evropi, je poudarila. Z njo se je strinjal tudi Janković in pozval k strpnosti in odprtosti.

C. Š.

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...