fbpx

Novi okoljski zakon prinaša spremembe in razširitev odgovornosti

Slika je simbolična. (Foto: STA)

Ker trenutni sistem ne zagotavlja odgovornega ravnanja z odpadno embalažo in ne dosega okoljskih ciljev, je vlada v začetku novembra potrdila predlog Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), s katerim bodo odpravljene neskladnosti ZVO-1 z EU pravom, hkrati pa bo dosegal hitrejše reševanje upravnih postopkov, povezanih s posegi v okolje, prav tako pa bo bolje urejeno ravnanje z odpadki. 

Ključna novost, ki jo prinaša novi okoljski zakon, je predvsem celovita ureditev ravnanja z odpadki, saj je bila dosedanja zakonska ureditev podnormirana, določena s podzakonskimi predpisi, zdaj pa bosta uredba o odpadkih in direktiva o odpadkih usklajeni, s tem pa bodo poenostavljeni upravni postopki, povezani z odpadki (predvsem z zbiranjem odpadkov). 

Razširitev odgovornosti vseh, predvsem proizvajalcev

Z novim predlogom se bo predvsem razširila odgovornost izvajalcev dejavnosti zbiranja in obdelovalcev odpadkov (razen izvajalcev javne službe), saj bodo morali biti po novem lastniki nepremičnin in premičnin, ki jih bodo potrebovali za izvajanje teh dejavnosti. V kolikor ta pogoj ne bo izpolnjen, bo za njih predvideno določeno predhodno obdobje za prilagoditev novim določbam glede lastništva. 

Jasno je določena tudi odgovornost vseh vpletenih v primeru odmetavanja odpadkov v okolje, zato bo imela država v primeru morebitnega nastanka okoljske škode, možnost poseči v premoženje osebe, ki je škodo povzročila, in poplačati sanacijo ali vsaj del sanacije. Interventno ukrepanje v takih primerih je urejeno po enakem sistemu, ki velja v primeru okoljske nesreče, saj je najbolj učinkovito in hitro. 

Poleg omenjenih novosti pa je ena od temeljnih razširjena odgovornost proizvajalcev, in sicer bodo morali proizvajalci nositi vse stroške, povezane z odpadki iz svojih proizvodov po najnižji ceni in hkrati zagotoviti ustrezno ravnanje z njimi tudi po odvozu (recikliranje, predelava). To je izredno pomembno zaradi doseganja EU ciljev v zvezi s predelavo odpadkov, saj je dosedanja ureditev popolnoma neskladna z ureditvijo v spremembi direktive v odpadkih. Predlagana ureditev jasno loči organizacijo in obdelovalca odpadkov, prav tako pa favorizira eno organizacijo za en tok odpadkov, saj se s tem omogoči boljši nadzor. 

Novosti v primeru okoljske škode in posega v okolje

Z novo ureditvijo se bomo hitreje odločali v postopkih ugotavljanja škode, in sicer v primeru prodaje nepremičnine, na kateri je ugotovljena okoljska škoda, njen povzročitelj prodaje ne bo mogel izvršiti, dokler okoljska škoda ni sanirana, razen v primeru, da se kupec nepremičnine v pogodbi jasno zaveže k prevzemu stroškov in izvedbi sanacije okolja. Poleg tega pa bo urejena tudi obveznost zavarovanja odgovornosti za nastanek okoljske škode zaradi povzročitve nenadnega onesnaženja, kar bo v primeru nesreče z vplivi na okolje omogočalo hitrejše ukrepanje, preverjali pa jo bodo okoljski inšpektorji.

V primeru, da bo nekdo posegal v okolje, kasneje pa bi se ugotovilo, da bi moral za to pridobiti okoljevarstveno soglasje, bo moral nosilec posega naknadno vložiti vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, na podlagi katerega se nosilcu naložijo ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje vplivov posega na okolje. V zvezi z okoljevarstvenimi dovoljenji prihaja tudi nekaj novosti glede zaključkov o BAT in izhodiščnih poročil, ki so potrebna za naprave in dejavnosti, ki lahko povzročijo večje onesnaževanje. 

Zakon glede položaja nevladnih organizacij v okoljskih postopkih ne prinaša posebnih novosti, saj bodo te še vedno lahko imele položaj stranskega udeleženca, če bodo ta položaj zahtevale.

 Tanja Brkić