fbpx

Podpisan sporazum o širitvi Notranjskega parka: Postojnski župan priložnost izkoristil za politiziranje

Postojnski župan Igor Marentič (Foto: STA)

Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je z županoma občine Cerknica Markom Ruparjem in občine Logatec Bertom Menardom podpisal sporazum o ustanovitvi širšega Notranjskega parka, s katerim se zavezujejo k sodelovanju pri uresničevanju namere za ustanovitev širšega Notranjskega regijskega parka, ki  se v primerjavi z obstoječim občinskim Notranjskim parkom, ustanovljenim  s strani občine Cerknica leta 2002, širi tudi na dela občine Postojna in Logatec. S tem se ni strinjal postojnski župan Igor Marentič, ki je sicer pred tem jasno izrazil svoje strinjanje z samo vsebino sporazuma. 

Notranjski park je izrednega pomena za Slovenijo, saj predstavlja jedrno območje precej širšega območja naravnih pojavov in procesov, ki so s tistimi v parku povezani hidrološko, geološko, geomorfološko in biološko. V okviru regijskega parka naj bi v prihodnje zavarovali tudi Planinsko polje, morda pa tudi širše območje porečja kraške Ljubljanice, s čimer so se morali strinjati in uskladiti vsi pristojni župani občin. Gre se za ohranjanje izredno pomembnih naravnih virov, pa to očitno županu Postojne Igorju Marentiču ni bilo v interesu, saj je pred novinarji dejal, da sporazuma ne bo podpisal češ, da naj bi dogovori potekali prehitro.

Od leve proti desni: minister Andrej Vizjak, župan Logatca Berto Menard in župan Cerknice Marko Rupar (Foto: Jure Kos, Ministrstvo za okolje in prostor)

Notranjski park državnega pomena
Notranjski regijski park je območje številnih naravnih vrednot državnega pomena. Z ustanovitvijo parka se  zavaruje osrednje območje porečja kraške Ljubljanice na t. i. Notranjskem trikotniku (Cerkniško polje-Planinsko polje-Postojna), ki je v državnem in mednarodnem merilu eno naravovarstveno najpomembnejših območij, poleg tega pa je ekološko pomembno območje in območje Natura 2000, hkrati pa ima tudi status mokrišča mednarodnega pomena (Unesco – Ramsarska lokaliteta). Je tudi osrednji del Klasičnega krasa,  ki je bil  v letu 2020 predlagan za Unescovo svetovno dediščino.

Sožitje in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi je ključno
V nagovoru za javnost je minister mag. Andrej Vizjak poudaril, da je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) nosilec projekta, pri čemer bo sodelovalo z občinami, za podporo in operativne naloge pa bo vključil občinski Javni zavod Notranjski regijski park (JZ NRP). Zavod RS za varstvo narave bo pri vsem pripravil strokovne podlage. Vizjak je naslovil pomembnost biodiverzitete, kar pomeni, da ima Slovenija 56 % teritorija pod varstvenim režimom, 37 % pod naturo, parki – nacionalni, regijski in lokalno pa doprinesejo do 56 %, kar je izredno. Po njegovih besedah “smo z vodovarstveni območji, gozdovi in kmetijskimi površinami ena najbolj gozdnatih držav, zato moramo za našo naravo še posebej skrbeti.” Župan občine Logatec Berto Menard in župan občine Cerknica Marko Rupar sta se strinjala, da je ob tamkajšnjih zakonitostih in zahtevah treba sodelovanje z ljudmi, ki tam živijo, in da je življenje v sožitju ključno, ob tem pa sta poudarila tudi uspešno dosedanje sodelovanje z lokalno skupnostjo.

Foto: NRP Slovenije

Širitev parka pomembna, da se zavaruje še dodatni del narave
Namen širitve Notranjskega regijskega parka je parku priključiti izjemno pomemben del območja kraške Ljubljanice in mu s tem zagotoviti učinkovito in celovito varstvo. Za izvajanje javne službe je tako iz proračuna MOP namenjenih približno 6,3 milijona evrov za leto 2022, od tega manjši delež (pribl. 100.000,00 evrov) za nakupe naravovarstveno pomembnih zemljišč znotraj zavarovanih območij. Iz podnebnega sklada je za blaženje oziroma prilagajanje na podnebne spremembe v letu 2022 predvidenih 1,8 milijona evrov. Večino sredstev za upravljanje zavarovanih območij zagotovi država, Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), nekaj pa jih zagotovijo javne službe iz lastnih virov in projektov (2,3 milijonov iz kohezijskih sredstev).

Župan Postojne ponovno meče polena pod noge?
Ne glede na pomembnost varovanja dragocene slovenske narave in ekosistema, ki je uveljavljena tudi na svetovni ravni, pa se očitno županu Postojne Igorju Marentiču ni zdelo vredno da podpiše. Glede na to, da se je ta z vsebino prej popolnoma strinjal, je očitno, da je šlo zgolj za politiziranje in izrabljanje predvolilnega časa.

Prilagamo vsebino e-pošto, ki predstavlja dokaz, da se je postojnski župan z vsebino dogovora strinjal. Po besedah MOP je šlo pri podpisu za širitev Notranjskega parka za “epilog izven meja razumnosti, saj je župan Marentič namreč na samem dogodku podpisovanja pred novinarji izjavil, da sporazuma ne bo podpisal.” Naj spomnimo, da je Marentič v preteklosti že odklonil sodelovanje z aktualno vlado oziroma ji želel metati polena pod noge. Ob tem se spet poraja vprašanje, ki si ga zastavljamo vedno, ko beseda teče o opozicijskih strankah, namreč kako zaupati nekomu v roke prihodnost države in lokalnih skupnosti, ko pa ta egoistično zagovarja očitno le lastne interese.

Tanja Brkić