Razširitev prvega in drugi vladni zakon za blažitev posledic epidemije že v DZ

Foto: STA

Danes se začenja pot drugega protikoronskega zakona v državnem zboru, ki je namenjen zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstva za omilitev posledic epidemije COVID-19. Državni zbor naj bi drugi paket ukrepov kot dopolnitev prvega  potrjeval predvidena v torek in sredo prihodnji teden.

Vlada je, poleg drugega svežnja ukrepov, pripravila tudi dopolnitev prvega, že sprejetega interventnega zakona in ga s tem zaokrožila v celoto. Med prejemnike dodatkov od epidemije prizadetim in ranljivim skupinam, ki jih je po prvem zakonu zajelo preko milijon, se s to dopolnitvijo pridružuje še dodatnih najmanj 220 tisoč upravičencev, med njimi tudi izredne študente, rejnike in prejemnike starševskega dodatka.

Prvi zakon se nanaša na ohranjanje delovnih mest in delovanja podjetij, izboljšanje socialnega položaja ljudi, še posebej najbolj ogroženih zaradi epidemija virusa COVID-19.

Predlog drugega protikorona zakona pa je usmerjen predvsem o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 in pristopa k oblikovanju strateških ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu. Ključni so ukrepi, ki bodo podjetjem omogočili oživitev njihove investicijske aktivnosti in s tem ohranitev delovnih mest. Med drugim predvideva oblikovanje jamstvene sheme v višini 2 milijard evrov, s katero bo država jamčila za posojila podjetij pri poslovnih bankah.

Torej so cilji predloga zakona olajšati položaj gospodarskih družb pri najemanju nujno potrebnih likvidnostnih bančnih posojil in na ta način prispevati k ohranjanju gospodarske stabilnosti v državi, preprečiti hujšo gospodarsko škodo, ohraniti delovna mesta v gospodarskih družbah in zagotoviti zadostne srednjeročne likvidnosti v bančnem sistemu.

Pri velikih podjetji je v predlogu zakona predvidena višina jamstva v višini 70 odstotkov glavnice, pri mikro, majhnih in srednjih podjetjih pa kar 80 odstotkov. S tem predlogom je oblikovan kreditni potencial s katerim naj bi slovensko gospodarstvo bistveno lažje prebrodilo posledice epidemije.

Jolanda Vrečar