Stroka bi morala imeti glavno besedo v primeru odvzema rjavega medveda in volka iz narave

Foto: STA

Interventni zakon o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave je bil sprejet zato, ker država očitno ni poskrbela za mehanizme, da bi stroka normalno opravljala svoje delo in da bi stvari, ki morajo delovati po strokovni ravni, normalno učinkovale.

Danes je v Državnem zboru potekala 24. nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, na kateri so članice in člani obravnavali pobudo za oceno ustavnosti Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave. Članice in člani odbora so razpravljali o odgovoru, ki naj ga v zvezi z ustavno pobudo državni zbor poda na ustavno sodišče. Pobuda za oceno ustavnosti sicer ni prva, ki je prišla v Državni zbor, z njo se zastavlja vprašanje ustavnosti ureditve, vsa vprašanja, navedena v pobudi, pa so se odprla tudi v zakonodajnem postopku. Pobudo za oceno ustavnosti so vložili v Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij (PIC) Ljubljana, kjer predlagajo tudi začasno zadržanje interventnega zakona.

Do interventnega zakona je prišlo zaradi povečanega števila napadov
Kot opozarjajo pri Slovenski demokratski stranki, je interventni zakon pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v sprejem vladi pa ga je vložilo ministrstvo za okolje in prostor, pod okrilje katerega sicer sodi upravljanje z zvermi. S predlaganim zakonom se je predlagalo odvzem 200 medvedov in 11 volkov iz narave. Vlada odvzem medvedov in volkov iz narave vsako leto ureja z odloki. Za letošnjo sezono odstrela volka po dveh sodbah upravnega sodišča ni predvidela, na podlagi ocene zavoda za gozdove je predvidela le odvzem 200 medvedov iz narave, a se odstrel ne izvaja, saj je upravno sodišče odpravilo in v ponovni postopek vrnilo prilogo odloka, v kateri sta določena število in prostorska razporeditev odvzema medvedov iz narave. Kot je ob sprejemanju zakona v DZ v juliju pojasnil državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Maver, je v Sloveniji vzpostavljen delujoči sistem upravljanja z velikimi zvermi, vendar pa je zaradi povečanega števila srečanj in napadov prišlo do interventnega zakona.

Mahnič ob sprejemanju zakona opozoril, da ta ni sistemski
Na seji Državnega zbora ob sprejemu zakona je poslanec SDS Žan Mahnič dejal, da pripravljen zakon, ki je pripravljen, ni sistemski. “Odstrel volkov in medvedov ni v takšnem številu, kot so rekli strokovnjaki. Ne lovci ne gozdarji ne kmetje, ampak strokovnjaki, ki to spremljajo. Vsi priznavajo, da imamo v Sloveniji praktično najboljši monitoring v Evropi, kar se tiče sledenja populaciji zveri, tudi divjadi. In ko vse to pade, potem pridete z interventnim zakonom, z nekaj členi, kjer odredite odstrel 200 medvedov oziroma 175 medvedov in 11 volkov. Ali je to sistemski zakon?” je takrat spraševal poslanec. Zakon so v SDS vseeno podprli, tudi zaradi situacije, ki je takrat v zvezi s tem vladala v državi.

Poslanec SDS Žan Mahnič (Foto: STA)

Država ni poskrbela za mehanizme, da bi stroka lahko normalno opravila stvari
Poslanec SDS Zvone Černač pa je na današnji seji dejal, da je bil interventni zakon sprejet na materiji, o kateri se parlament kot politično telo sploh ne bi smel izrekati: “Interventni zakon je bil sprejet zato, ker država očitno ni poskrbela za mehanizme, da bi stroka normalno opravljala svoje delo in da bi stvari, ki morajo delovati po strokovni ravni, normalno učinkovale.” Dodaja, da je do nastale situacije prišlo zaradi zapletov na Upravnem sodišču, kjer se roki odločanja merijo v desetletjih. “Danes ne govorimo o strokovni plati problema, temveč o tej ustavni pobudi in o mnenju zakonodajno-pravne službe v zvezi z njo,” pravi Černač, ki je tudi izpostavil, da je zakonodajno-pravna služba odgovor za ustavno sodišče pripravila pravočasno, Vlada RS pa je zamudila rok za pripravo odgovora Ustavnemu sodišču, t.j. 26. november. Članice in člani Odbora so po razpravi s 14 glasovi za in 3 proti sprejeli mnenje zakonodajno-pravne službe o interventnem odvzemu osebkov rjavega medveda in volka iz narave.

Rok Krajnc