fbpx

Svoja vrata je odprla Žabja hiša

Foto: Občina Grosuplje

V sredo, 7. julija 2021, ob 19. uri, je na robu Krajinskega parka Radensko polje, v Mali Račni, na otoku tik ob izviru vodotoka Šica, svoja vrata odprl prvi center ohranjanja narave v Sloveniji. Kot nam namiguje čas odprtja, pravljične številke, je nekoliko pravljično tudi ime tega centra, Žabja hiša. A za imenom se skrivajo tudi prave žabe. Domačini vedo, da je Radensko polje med drugim dom različnih vrst dvoživk, vsem dobro poznana je tudi vsakoletna akcija “Pomagajmo žabicam čez cesto”.

Slovesnega in pravljično obarvanega dogodka so se udeležili župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič, direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar s soprogo mag. Sašo Hočevar, župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič, župan Občine Škofljica Ivan Jordan, občinski svetniki, predsedniki krajevnih skupnosti, direktorji javnih zavodov, domačini in drugi gostje. Ob odprtju prvega centra ohranjanja narave v Sloveniji je bil z nami tudi minister, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Zvonko Černač.

Župan dr. Peter Verlič nas je v svojem nagovoru spomnil, da je ta slovesen dogodek naznanila slovenska himna, sledila ji je še evropska himna. “To je odraz tega, da Evropo živimo. In mi smo ponosni Evropejci, ki danes odpiramo Žabjo hišo, pridobljeno z evropskimi sredstvi. To je odraz tega, da Evropska unija dela za ljudi,” je v evropskem duhu povedal župan. Žabja hiša bo še eden izmed številnih projektov na evropskem zemljevidu, ki približujejo naravo vsem nam. Žabja hiša bo predstavitveni center in hkrati kot vstopna točka za vstop na Radensko polje. Župan je še dejal, da bodo ob njenem ogledu zagotovo tudi domačini presenečeni, kaj vse Radensko polje je, kaj vse lepega imajo na tem prelepem koščku občine Grosuplje, na tej vrednoti, ki jo upravljajo skupaj z državo. V Žabji hiši pa bo nastanjeno tudi vodstvo upravljanja Krajinskega parka Radensko polje. Povedal je še, da si želi, da bi si to Žabjo hišo ogledalo čim več ljudi, da se bi tukaj lahko uživalo, sprostilo in tudi kaj naučilo. Ob tej priložnosti se je vsem, ki so v projektu sodelovali, tudi lepo zahvalil.

Župan Peter Verlič

Direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar je ob tej priložnosti spomnil na nekaj dejstev, ključnih korakov in storjenih potez, zaradi katerih so se ta dan lahko veselili odprtja centra ohranjanja narave. Kot prvo, imajo župana, ki je velik Evropejec. “Brez tega pogleda, brez tega voza, ki ga župan vleče naprej, ne bi šlo,” je dejal. Bilo je leta 2011, ko sta se z županom prvič udeležila Evropskega tedna regij in mest v Bruslju, in spoznala, da uspešni projekti, evropski projekti temeljijo na povezovanju, sodelovanju med mesti, občinami in med državami. Takšen je tudi projekt Vezi narave. Bilo je leta 2012, ko so ustanovili Krajinski park Radensko polje, in ko je Vlada RS objekt, ki je danes Žabja hiša, občini prenesla v lastništvo. Pomemben dejavnik je bil tudi, da so proaktivna občina, da so občina, ki je znana po sodelovanju z ostalimi deležniki, z ostalimi partnerji, z državo. “In začeli smo snovati projekt, ki ga danes otvarjamo,” je še dejal ter ob tem izpostavil še pomen, ki ga imajo ljudje. S strani sodelavcev je bilo namreč vloženega veliko truda, vodji projekta Nataši Hribernik pa se je ob tej priložnosti za uspešno zaključen projekt še posebej lepo zahvalil.

Dušan Hočevar

Nekaj misli ob tej pomembni pridobitvi je z nami delil tudi minister, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Zvonko Černač. “Ta pridobitev je pomembna iz več razlogov. Pomembna je zaradi tega, ker gre za projekt, ki je povezovalen. Gre za Interreg projekt, ki povezuje dve sosednji državi, povezuje Slovenijo in Hrvaško, prav tako pa tudi občine v naši državi, ljudi širom po Sloveniji,” je dejal. V okviru projekta Vezi narave je nastal tudi Bobrov center v občini Rogaška Slatina, na odprtju katerega je, pred 9 meseci, 19. septembra, prav tako bil. Že takrat je videl, kako pomembna so tkanja ne le vezi narave, ampak tudi tkanja medčloveških vezi. Ker gre pri tem za nove izkušnje, za prenos znanja, na podlagi katerega lahko projekte še izboljšamo in tako pridobimo veliko dodano vrednost za vse. “In vesel sem, da Interreg projekti, torej mednarodni in čezmejni projekti, tudi v naslednji finančni perspektivi dobivajo oz. ohranjajo pomembno mesto tudi v okviru bodoče kohezijske politike, saj so se izkazali kot pomemben prispevek tako kar zadeva medsebojne povezanosti, kot tudi pri zagotavljanju sredstev za projekte, ki jih sicer iz drugih virov ne bi bilo mogoče financirati,” je dejal.

Minister Zvone Černač

Drugi vidik, zaradi katerega je ta projekt pomemben, pa je zeleni vidik. Slovenija je znana po čisti, ohranjeni naravi, je bogata po biotski raznovrstnosti, imamo ogromno čistih virov pitne vode. “In taka bo tudi ostala, zaradi tega, ker so nam naši predniki, brez uredb, brez direktiv, brez strategij, položili zavedanje, kako moramo z naravo ravnati,” je razmišljal minister. Naši predniki so brez predpisov in brez vseh regulativ vedeli, da se ne sme graditi tam, kjer bo hišo odnesla poplava, ali pa tam, kjer jo bo zrušil plaz. Vedeli so, kdaj posamezne ptice gnezdijo, in kako je treba tak čas kositi. “Tega vedenja in tega zavedanja se nekateri poskušamo naučiti neposredno, nekateri, ki takih priložnosti nimajo, pa preko objektov in centrov, kot smo mu priča danes,” je ob tem dodal ter še povedal, da je prav to tisto, kar presega osnovni namen tega centra, da je prav to najbolj pomembna dodana vrednost, ki jo prinaša Žabja hiša.

Minister je med drugim ob tej priložnosti še izpostavil, da res da gre v primeru tega projekta za nepovratna evropska sredstva, a kljub temu, da so nepovratna, se je potrebno zavedati, da prihajajo od ljudi, na različne načine. Zaradi tega jih je potrebno na gospodaren, racionalen način ljudem tudi vrniti. “In takšen projekt, ki ta sredstva na zelo lep način vrača ljudem, kajti v teh prostorih in širše se bodo srečevali tako mladi, otroci, šolajoča mladina, kot tudi starejši, je tudi objekt pred vami, ki bo zaživel danes,” je še dejal ter govor sklenil z mislijo: “Ohranjajmo naravo čisto.”

Sledil je slovesen prerez traku in Žabja hiša je prijazno odprla svoja vrata ter nas povabila, da vstopimo vanjo in raziščemo svet naravnega bogastva Krajinskega parka Radenskega polja. Že ob vstopu nas k ogledu vabi razstava, da bomo značilnosti žive in nežive narave tega izjemnega parka kar najbolje spoznali, so nam v hiši na voljo tudi različni interpretacijski pripomočki. Žabja hiša nas v poletnih mesecih, v juliju in avgustu pričakuje med vikendi, med 10. in 18. uro, od septembra dalje pa bodo njena vrata odprta tudi med tednom. Lepo povabljeni, da jo obiščete, po obisku pa se zadržite še ob izviru potoka Šica, ali se odpravite na potep nikamor drugam kot po širnih travnikih Radenskega polja.

Šele, ko nekaj spoznamo in to tudi razumemo, se lahko zavedamo pomembnosti ohranjanja tega. Brez prepoznavanja ni zavedanja, brez zavedanja ni ohranjanja,” je ena izmed misli, ki nas prevevajo v notranjosti Žabje hiše. Pridite, naj Žabja hiša in z njo narava navduši, prevzame tudi vas. Čuvajmo jo. Dogodek je povezovala Tea Rozman, prijetno so ga popestrili pevka Urška Strnad in pianistka Neža Pajek Arambašić ter vokalno-inštrumentalna skupina Mlada zarja. Center ohranjanja narave je bil sicer vzpostavljen v okviru evropskega projekta Vezi narave, ki se je izvajal v okviru programa Interreg V-A Slovenija – Hrvaška 2014 – 2020, in je bil podprt s strani Evropske unije ter sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vrednost investicije, vključno z opremljanjem centra z naravovarstvenimi vsebinami, je okoli pol milijona evrov, delež evropskih sredstev je znašal v višini 356.700 evrov.

Občina Grosuplje