V Slovenijo so iz Venezuele prišle večinoma mlade družine

Datum:

Že pred dvema tednoma se je razvedelo, da je prva skupina repatriiranih Slovencev iz Venezuele že prispela v Slovenijo. Pogoji za repatriacijo so strogi, zato od nekaterih pričakujejo še dopolnitve vlog. Vsi, ki so tu, se želijo čim prej naučiti jezika in poiskati delo.

Vlada je novembra lani sprejela akcijski načrt za repatriacijo, s katerim je Slovencem v Venezueli in njihovim družinskim članom zaradi težkih življenjskih razmer v tej južnoameriški državi omogočila vrnitev v Slovenijo. Kot so dejali na novinarski konferenci Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je večja skupina Slovencev iz Venezuele, ki je zaprosila za repatriacijo, že v Sloveniji. Repatriacija pa še vedno poteka in urad še naprej sprejema prošnje. Za zdaj so v odobrili repatriacijo 29 osebam, 21 pa jih je že v Sloveniji. V naši državi takega načrta repatriacije doslej še ni bilo, zato je bilo treba poskrbeti za več izzivov: od urejanja prihoda do iskanja namestitve in zaposlitve v Sloveniji. Na uradu je Slovenija za zdaj prejela prošnjo za repatriacijo okoli petdesetih oseb, izdali so 16 odločb za 29 oseb, v Slovenijo je decembra prišlo šest ljudi, preostalih petnajst pa v januarju. Po sedaj izdanih odločbah pričakujejo še osem oseb, saj nekateri čakajo na konec šolskega leta, drugi pa še urejajo osebne zadeve. Sicer pa domnevajo, da bo v Slovenijo prišlo še okoli 15 oseb, saj pri nekaterih še čakajo na dopolnitev vlog.

Ni prav gotovo, ali bo repatriiranih prav toliko oseb, kot je bilo vlog, saj vsako prošnjo na uradu preučujejo individualno: kateri od prosilcev morda ne bo izpolnjeval pogojev, drugi pa ne vedo, ali bodo lahko repatriirani iz osebnih in družinskih razlogov. Kot so poudarili na novinarski konferenci Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, so pogoji, ki so jih postavili za repatriacijo, precej strogi, saj morajo prosilci dokazati, da so slovenskega rodu, priložiti dokumentacijo o nekaznovanosti, poleg tega pa morajo imeti tudi aktivne vezi s Slovenijo oziroma biti dejavni v slovenskih društvih. Dosedanji postopki so trajali precej dolgo, kar pa ni bilo odvisno samo od države: “Nekateri postopki so bili nekoliko daljši zato, ker so na prvo mesto postavili varnost,” je na tiskovni konferenci pojasnil sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Valentinčič, in dodal, da so rojaki prišli v Slovenijo, še preden bi se lahko zgodilo najhujše, ter pojasnil, v kako težkih razmerah so živeli v Venezueli.

Slovenščina za Slovence
Po vrnitvi v Slovenijo bo država repatriirancem 15 mesecev krila osnovne življenjske stroške in zagotavljala osnovno zdravstveno oskrbo ter jim priskrbela tudi začasno stanovanje pri zasebnikih ali v drugih nastanitvenih možnostih države. Pravice ožjih družinskih članov, ki jim je bil odobren prihod v Slovenijo, niso pa slovenskega rodu, so nekoliko manjše. Od doslej repatriiranih oseb jih dve tretjini živita pri sorodnikih, tretjini pa je pri iskanju namestitve pomagala država, so še povedali. Slovenski rojaki iz Venezuele so razporejeni po vsej Sloveniji, v največ primerih pa živijo tam, kjer je najbolj verjetno, da bodo dobili zaposlitev. Kot zagotavljajo na uradu, si vsi želijo čim prej najti delo, nekateri med njimi pa so imeli celo že razgovore.

Med repatriiranimi Slovenci, ki jih je nekaj prišlo tudi na novinarsko konferenco na urad, je precej visoko izobraženih, med njimi sta tudi doktorica kemije in defektologinja. Za repatriacijo so večinoma prosile mlade družine, sicer pa je njihova starostna struktura različna, vse od pet let naprej. Mnogi med njimi ne znajo slovensko, pa so se slovenščine začeli učiti in jo izpopolnjevati takoj po prihodu. Ena od težav, povezanih z učenjem slovenskega jezika, s katero se soočajo, je ta, da pri notranjem ministrstvu še vedno zagotavljajo učenje slovenščine le za tujce, ne pa tudi za osebe slovenskega rodu. Na uradu sicer zagotavljajo, da bodo tudi ta problem kmalu rešili. Kot ocenjuje Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, v Venezueli, ki jo že več let pretresa gospodarska, politična in družbena kriza, živi 335 slovenskih državljanov in do tisoč oseb slovenskega rodu, vendar pa ne izpolnjujejo vsi pogojev za repatriacijo. Morda bo koga v Sloveniji začudilo, da znanja slovenščine ni med pogoji za repatriacijo, kar na uradu pojasnjujejo s tem, da se jezik kot narodna identiteta pri izseljencih običajno izgubi med prvimi. “Lahko si dober Slovenec brez slovenskega jezika, saj mnogi ohranjajo identiteto z navadami, kot je na primer peka potice za praznike in podobno,” je ob tem dejal sekretar na uradu Dejan Valentinčič.

Repatriacijske zgodbe
Slovenci iz Venezuele, ki so že prispeli v Slovenijo v postopku repatriacije, se počutijo dobro in so olajšani, da lahko živijo v miru in svobodi. Nekateri so se, kot smo že omenili, predstavili tudi na tiskovni konferenci. Tako je Andres Hočevar, ki je v okviru repatriacije s svojo družino pred kratkim prišel v Slovenijo, dejal: “Veseli smo, da smo tu in da smo varni!” Andres Hočevar, ki še naprej na daljavo upravlja svoje informacijsko-tehnološko podjetje v Venezueli, je s seboj v Slovenijo pripeljal še sestro Danielo ter svojo ženo in hčerko. Kljub olajšanju pa je zelo v skrbeh za del družine, ki je ostal v Venezueli: tam so njegovi starši, ki jim bodo skušali pomagati. Hočevarjeva družina je v Sloveniji že polna načrtov za prihodnost: Andresova sestra Daniela na primer si želi, da bi lahko tako kot v Venezueli tudi tukaj imela svojo plesno šolo, saj ima ples v krvi. Med mlajšimi rojakinjami, ki so prispele v Slovenijo, sta tudi 19-letna Maria in 14-letna Ana Paula, ki sta v državo prišli s svojo babico Slavko Voglar in njeno sestro Marijo Voglar. Slednja je bila pravzaprav motor, ki je poganjal postopek celotne repatriacije rojakov. Mlajši sestri imata v rodni Venezueli še mamo, medtem ko je oče v Španiji, kamor je odšel s trebuhom za kruhom, kot je dejala Slavka Voglar. Podobno kot družina Hočevar sta sestri priznali, da je bilo najtežje za seboj pustiti družino, a se že veselita novega življenja v Sloveniji.

Lucija Kavčič

Sorodno

Zadnji prispevki

Rupar pozval na četrtkov shod: Treba je držati skupaj in se skupaj upreti!

"Zahtevamo, da se do prve polovice letošnjega leta uskladijo...

Predsednik vlade se je slikal pod skrunjenim državnim simbolom

Marsikdo je bil ogorčen, ko si je v ponedeljek,...

Tako primitivno se je na odločitev ustavnih sodnikov odzval hrvaški predsednik

Čeprav se od predsednika vsake države pričakuje, da je...

[Video] Golob postregel z novim “golobizmom”

"V tunelu je noč najtemnejša ..." Ne, to ni...