Gospodarski evropski možganski trust Bruegel v enem od svojih zadnjih prispevkov opozarja, da bi Nemčija in širše gledano tudi Evropa potrebovali več desetletij, če bi hoteli doseči isti volumen proizvodnje orožja, ki ga danes dosega Rusija.
Avtorji prispevka Guntram Wolff, dr. Alexandr Burilkov, Katelyn Bushnell in Ivan Haritonov so na začetku izpostavili, da je trenutna vojna v Ukrajini vojna izčrpavanja. Za bojevanje v takšni vojni je nenehen pritok novih čet in vojnih surovin bistvenega pomena. “Politična volja, zmožnost proizvodnje in sredstva za plačevanje vsega tega bodo odločala o zmagovalcu,” izpostavljajo avtorji.
Rusija močno zvišuje svojo vojaško proizvodnjo
Za Kremelj je vojna draga, saj je imela za Rusijo Ukrajina leta 2022 največjo vojsko v Evropi. Vojaška pomoč Zahoda od začetka vojne pa ji je dostavila več, kot najdemo v inventarju praktično vsake članice Nata. Poleg tega nova vojaška tehnologija, kot so droni in sateliti, preprečuje bliskovito zmago. Kljub temu je po besedah avtorjev Rusiji sedaj uspelo degradirati ukrajinsko vojsko bolj kot kadarkoli v poteku celotne vojne. Evropa je ključna podpornica Ukrajine, zato bi pomanjkanje njene podpore pomenilo zmago Rusije. Četudi bi bil dosežen sporazum o premirju, bi ruska industrija še naprej izdelovala orožje z istim tempom kot v času vojne in gradila svojo vojaško moč.
Ker igra evropska pomoč ključno vlogo v vojni, se avtorji sprašujejo, če so trenutna prizadevanja zadostna. Slednja se lahko oceni tako, da se evropska vojaška proizvodnja primerja z rusko ter s tem, kakšno zmogljivost je imela Evropa pred več kot tremi desetletji, ko je bil spopad med Natom in Sovjetsko zvezo veliko bližje. Rusija je “podedovala” večino sovjetske vojaške zmogljivosti ter se lahko zanaša tudi na podporo Severne Koreje in Irana. Rusija naj bi porabila za obrambo približno 400 milijard dolarjev na leto. Za primerjavo, obrambni proračun ZDA je 841,4 milijarde dolarjev. Rusiji njeni precej veliki viri omogočajo, da poveča število sil, ki se bojujejo v Ukrajini, in ustvari rezervne vojske, ki bi jih lahko poslala v Ukrajino ali drugam.
Ko bo vojne konec, bo grožnja ostala
Rusija je prav tako močno povišala proizvodnjo vojaških sistemov za sodobno vojskovanje. Če je leta 2022 proizvedla 40 tankov mesečno, jih je letos poleti izdelala več kot 130. Izdelava raket naj bi poskočila za 150 odstotkov. Prav tako zanjo proizvaja mine tudi Severna Koreja. To pa je le nekaj primerov. V letošnjem letu naj bi proizvedla tudi več kot 2.200 dronov. Rusija bo tudi po koncu vojne po mnenju avtorjev ostala grožnja za Evropsko unijo. Obenem pa bo svoje vse bolj modernizirano orožje izvažala v države, ki so sovražne do zahodnjaške demokracije.
Nemčija zaostaja
Po drugi strani so se vojaške zmogljivosti Nemčije precej zmanjšale. Leta 2022 so bili nemški prihranki zadnjih tridesetih let nekje med 400 in 600 milijard. Ta vsota pa je bila v veliki meri privarčevana na račun znižanja vojaških zalog. Leta 2021 je imela le 340 tankov ali samo osem odstotkov od 4000 tankov, ki jih je imela leta 1992, in 14 odstotkov od 2400 tankov, ki jih je imela leta 2004. Podobno velja za drugo opremo in orožje.
Celo bojna letala, na katera daje Nato velik poudarek, so se znižala za 50 odstotkov. Po dolgem obdobju razoroževanja so od leta 2022 in vojne v Ukrajini nemške vojaške zmogljivosti le malo narasle. Avtorji prispevka trdijo, da bi bilo potrebnih več desetletij, da bi nemška vojska dosegla stopnjo iz leta 2004; 10 let za bojna letala, 40 let za tanke in 100 let za havbice. Nemčija je začela resneje graditi svojo vojaško zmogljivost šele julija 2023.
Dolgoročna politična strategija?
Čeprav so naročila malce poskočila, je stanje nemškega oboroževanja v precej klavrnem stanju, trdijo avtorji. Zato verjetno ne bi mogla odvrniti Rusije, če bi se slednja odločila za spopad z Natom v naslednjih petih ali osmih letih. Tudi njene zaveznice, kot je Francija, ne bi mogle zagotoviti zadostne zaloge, če bi prišlo do spopada. Avtorji zato trdijo, da potrebuje Nemčija dolgoročno politično strategijo. Izpostavljajo tri prednostne naloge:
Prvič, Nemčija mora nameniti dovolj sredstev za dolgoročno in stabilno vojaško proizvodnjo. Nemška sredstva za obrambo so bila vedno majhna glede na druge evropske države. Obrambni proračun naj bi znašal samo 52 milijarde evrov ali 1,2 odstotka BDP.
Drugič, Nemčija mora spodbujati evropsko strategijo za ponovno oborožitev in izkoristiti prednosti bolj povezane evropske orožarske industrije. Evropska podjetja za izdelavo orožja so razmeroma majhna, saj se osredotočajo na majhne domače trge. S povezovanjem trga bi se povečala tudi konkurenca, kar bi moralo biti koristno tako z vidika cen kot kakovosti proizvodnje, hkrati pa bi bilo sprejemljivo za interesne skupine v času naraščajočega povpraševanja. Obenem bi se morala Nemčija zavzemati za določanje Nato standardov pri izdelavi orožja na stopnji EU. Tako ne bi bilo več težav z nekompatibilnostjo.
Tretjič in zadnjič, Nemčija mora poudarjati inovacijo, vzdržnost in logistiko. Slednje so ključnega pomena, kot nam je pokazala vojna v Ukrajini.
A. S.