Volja ljudi je dobila svoj glas, kar dokazuje dejstvo, da so v SDS zbrali dovolj podpisov volivcev za referendume o zakonih o dolgotrajni oskrbi, vladi in RTVS. SDS je poudarila koristi izpeljave na isti dan, vse v času predsedniških ali lokalnih volitev, medtem ko koalicija nad tem ni pokazala navdušenja, kar je bilo pričakovano, saj jih verjetno skrbi, da bo ljudstvo le pokazalo svojo voljo do vprašanj na referendumih. Koalicija trdi, da iz vidika ekonomičnosti pri tem ne bi bilo vidnega zmanjšanja stroškov, vendar je ustavni pravnik Igor Kaučič v Odmevih zatrdil drugače.
V SDS so v preteklih tednih izpostavljali željo, da bi vse tri referendume izpeljali skupaj, in sicer bodisi na dan predsedniških volitev bodisi hkrati z lokalnimi volitvami. Njihov predlog je posredno podprl tudi ustavni pravnik Igor Kaučič, ki je poudaril omenjen način predvsem z vidika ekonomičnosti in prihranka treh milijonov evrov. Ne glede na dejstva, pa temu še vedno nasprotuje koalicija, ki je verjetno zaskrbljena, da jim bodo volivci preprečili njihove “destruktivne” načrte, ki so si jih zadali ob prevzemu mandata.
Upoštevano bi bilo načelo ekonomičnosti
Ustavni pravnik Igor Kaučič, ki je uvodoma spregovoril o razlogih, zakaj je pomembno, da je referendum oziroma odločanje o referendumih na dan volitev in tudi, katerih volitev. “Zakon določa roke za izvedbo referenduma in če jih preračunamo, se nekako izide, da bi lahko bili ti referendumu v času drugega kroga predsedniških volitev, vendar je to stvar politične odločitve”, je prepričan Kaučič, ki dodaja, da zakon dopušča oboje in da imamo za oboje prednosti in slabosti, pri čemer se sklicuje na načelo ekonomičnosti.
Da bi imeli nekakšen “referendumski dan”, na katerem bi volivci glasovali o vseh treh zakonih, so se strinjali tudi v koaliciji, navdušenja, da bi bil ta hkrati z volitvami, pa niso kazali. Nasprotno: poudarjali so, da gre za različne zadeve in da hkratna izpeljava referendumov in volitev ne bi zmanjšala stroškov. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi sicer določa, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni. A mora v primeru, če preteče več kot 45 dni, dan glasovanja z dvotretjinsko večino potrditi državni zbor. Te večine pa koalicija nima.
“Če bi sočasno izvedli vse tri referendume in volitve, drugi krog predsedniških volitev, se omenja tudi tri ali več milijonov prihranka,” je dejal Kaučič, slabost pa vidi v manjši osredotočenosti na referendumska vprašanja. Kavčič je poudaril izkušnjo Slovencev iz leta 2007, ko smo v okviru drugega kroga volitev imeli referendum o privatizaciji zavarovalnic v tujini v tako imenovanih deželah referenduma, kot je Švica, ZDA, pa je to običajna praksa. Ne le udeležba sama, ampak tudi ustava določa, da je lahko zakon na referendumu zavrnjen samo, če je večina, ta večina pa mora biti najmanj 20 odstotkov celotnega volilnega telesa, kar je nekaj manj kot 400 tisoč. To je zelo zahteven kvorum, meni ustavni pravnik, ki trdi, da je interes jasen. Ponovno je omenil največjo udeležbo prav iz omenjenega leta 2007 v drugem krogu volitev. Jasno je, da bo udeležba v tem krogu največja glede na to, da je bila v preteklosti običajno skromnejša.
Ni pomembna različnost vprašanj, pomembno, je da so ljudje seznanjeni z vsebino
Trije referendumi, ki se bodo zgodili v prihodnosti, pa se med seboj prav tako precej razlikujejo po vsebini, kar Kavčiča po izkušnjah in znanju iz drugih ureditev v ostalih državah ne preseneča, “ameriška praksa pozna tudi po 12 popolnoma različnih referendumov, tukaj verjeno ne gre samo za datum in izvedbo, gre se predvsem za to, da se volivci običajno ne seznanijo z vsebino, četudi domov dobijo vse potrebne podatke.
SDS je z zbiranjem podpisov volivcev za razpis zakonodajnih referendumov začela 1. septembra, predsednik stranke Janez Janša pa je na Twitterju sporočil, da jim je za vse tri referendume uspelo zbrati skupaj 157.138 overjenih podpisov. Največ so jih dobili za referendumski predlog o RTV Slovenija, in sicer 52.669.
Zbrali smo 157.138 pravilno overjenih podpisov na upravnih enotah. 🙏💛💙
1. Proti ukinjanju dolgotrajne oskrbe: 52.182
2. Proti bohotenju birokracije: 52.280
3. Proti politizaciji @RTV_Slovenija: 52.669
Daleč največja podpora neposredni demokraciji doslej. #ZaSlovenijo 🙏🇸🇮 🇸🇮🇸🇮 pic.twitter.com/67NoIjtyL1— Janez Janša (@JJansaSDS) October 6, 2022
Za razpis referenduma o spremembah zakona o vladi je podpis oddalo 52.280 volivcev, proti ukinjanju dolgotrajne oskrbe pa 52.182. Janša je ob navedbi številk dodal še, da je to “daleč največja podpora neposredni demokraciji doslej”. Za razpis posameznega referenduma so morali zbrati najmanj 40.000 podpisov podpore.
Ana Horvat