“Le čevlje sodi naj Kopitar.” Tako je zapisal naš Prešeren. Enako lahko zapišem ob branju članka v Sobotni prilogi, 16. marca 2024, avtorja Andreja Rusa, profesorja na FDV z naslovom: Fides: v zdravstvu sem jaz gospodar.
V uvodu zapiše, citiram: “Ali imajo pogajanja med vlado in Fidesom sploh še smisel? Odgovor je pozitiven v tistem delu, ko gre za ritual, v katerem nasprotni strani plešeta obredni ples in pri tem skušata zakopati bojno sekiro. Z vsebinskega vidika pa so pogajanja izguba časa,” konec citata. Tako meni profesor s fakultete za družbene vede.
Ob zaključku članka zapiše, citiram: “Zato je mogoče skleniti, da zahteve Fidesa, kot so zapisane v sporazumu, niso realna osnova za kakršna koli pogajanja.“
Res je! Pogajanja v resnici nimajo nobenega smisla, saj vlada ni izpolnila dveh podpisanih sporazumov! Kdo pa jo je v podpis silil? Povsem nesprejemljivo je, da se predsednik vlade sedaj izgovarja na ministra Loredan Bešiča, ki je podpisal sporazuma. Zakaj? Ob izkušnjah, ki jih imam, ne more biti noben sporazum, še posebej ne tako obremenjujoč za vlado in tako nemogoč za realizacijo zaradi moči sindikatov, še vedno prisotne egalitarnosti, razmišljanj na temo enakih želodcev podpisan brez vednosti predsednika vlade!
Obredni ples je prav tako nepotreben, ker se v tem plesu sploh ne pogovarjajo o podpisanem.
Kaj pomeni podpis sporazuma?
V bistvu je v ospredju neverodostojnost predsednika vlade. Ali mu je to Fides podtaknil? Če mu je, je prav tako odgovoren, kot je bila in je odgovorna ministrica za notranje zadeve, ki je že odstopila. Gospa doktorica prava ni bila, kot je rekla, v celoti seznanjena s postopki in realnimi ocenami pri nakupu stavbe na Litijski 52. Zavedli naj bi jo? A je vseeno odstopila. Ali se morda motim, ko trdim, da v enaki meri v povezavi s podpisanimi sporazumi velja tudi za predsednika vlade. Razlika je le v tem, da on kot predsednik vlade o tem ne ve nič, torej ni bil zaveden. Ali ga to odvezuje odgovornosti? To je še huje, kajti potem se stvari na vladi dogajajo brez njegove vednosti. Ali bo odstopil? Ne! Sedaj se izgovarja, da do realizacije podpisanega sporazuma, v katerem piše, da bo vlada v parlamentarno proceduro vložila v zakonodajni postopek ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega javnega sektorja do 30. junija 2024, ni prišlo zaradi poplav, ki pa so se na našo nesrečo zgodile 4. avgusta 2023! Dodal je torej laž! Ne govori o tem, da sporazuma ni mogoče realizirati. Kdaj bo gospod predsednik nehal s takim načinom dela? Verjetno meni, da ga bodo “njegovi” depolitizirani mediji in novinarji reševali kar naprej, kot ga skuša reševati profesor s FDV v Ljubljani, tudi velik poznavalec stanja v zdravstvu. On namreč na dolgo in široko razlaga in opisuje, zakaj ta realizacija sedaj ni mogoča. Drži. Ampak podpis sporazuma je podpis! Mislim, da je predsedniku vlade, ki nam je bil predstavljenim kot vrhunski manager, popolnoma jasno, kaj tak podpis pomeni v gospodarstvu. Ali pa mu to ni jasno, ker morda ni tako vrhunski. Je le bivši direktor Gen–I, ki se ni loteval zahtevnih, rizičnih poslov in pogodb, ker je po informacijah,le preprodajal elektriko!
O normativih, ki naj bi jih postavljali zdravniki, da bi jih izpolnili do 11. ure dopoldne
Če se še malo vrnem k članku. Avtor, profesor s FDV, je zapisal, citiram: “Zdravniki naj bi postavljali normative in bili bi taki, da bi jih zdravnik že do 11. ure izpolnil, v nadaljevanju pa bi za dodatno delo dobil dodatno plačilo.“
Gospoda vprašam, kdo pa naj bi postavljal normative. Sociologi? Resnica je povsem drugačna. Zaradi sistema, v kakršnem smo bili in smo še vedno, kjer se še vedno plačuje le “sive lase” in prisotnost na delu (torej ure) ter cel kup raznih dodatkov zaradi pogojev dela, s čimer se zvišujejo izplačila nesramno nizkih osnovnih plač. Iz začaranega kroga ne moremo naprej prav zaradi takega razmišljanja in pisanja, kot smo mu priča v zadnji Sobotni. Pri nas ne moremo plačati znanja ter količine dobro opravljenega dela. Zakaj? In smo spet pri politiki.
Če bi pri nas plačevali po znanju, sposobnosti, učinkovitosti, kar se v svetu imenuje meritokracija, bi bila politika hitro v stiski, ker ne bi mogla nastavljati “svojih”. V medicini to pomeni, da bi moral kandidat za generalnega direktorja bolnišnice dobro poznati procese v medicini, imeti dober vpogled v ekonomiko in ravnanje z kadri. Če tega nima, še posebej pri nas, ko stvari niso urejene, je hitro pomanjkljivo informiran. In kako naj vodi potem bolnišnico, kjer je vendarle glavni delo obravnava bolnikov. Ampak zaradi tega ni nič manj odgovoren. Tudi predstojnik oddelka v bolnišnici bi moral v strokovnem pogledu odstopati navzgor in imeti v tem smislu zaupanje in avtoriteto. Tega pri nas sedaj ni!
Sicer pa avtor članka meni, da bi bil ločen plačni sistem diskriminatoren in bi povzročil destabilizacijo. Verjetno res. Ampak zakaj? Spet smo pri enakosti. Če začnem pri zaposlenih v negi. Zakaj medicinske sestre beže iz bolnišnic v farmacijo, druge dejavnosti? Zaradi obremenitev, stresa, celo groženj. Ali je študij medicine enako zahteven kot študij sociologije? Ali je delo zdravnika začetnika primerljivo z delom sociologa ali socialnega delavca? Nadaljeval ne bom.
Enako velja tudi za člane v svetih bolnišnic (nadzornih svetih). V gospodarstvu so člani svetov gospodarskih družb odgovorni s svojim premoženjem. Predsednik vlade je obljubljal, da bodo ti člani profesionalni. A glej ga zlomka. Ali res meni, da so njegovi sodelavci iz Gen-I, ki jih je kar nekaj namestil v svete bolnišnic, tisti, ki se spoznajo na delovanje in probleme v bolnišnicah? Ne gre le za enostavne računovodske ali informatizacijske funkcije. Gre za to, da jih je treba znati tudi interpretirati v povezavi s stroko. Da se dela drugače, kot je bilo obljubljeno, je povsem očitno. Politika in ne stroka nadzoruje bolnišnice in tega ni nikjer v svetu. Poleg tega pri nas ti svetniki v t. i. javnem sektorju niso odgovorni za nič. V svetu je drugače. Ali to ve gospod profesor?
Nadaljeval raje ne bom. Je pa tak komentar v Sobotni prilogi značilen za nadzorovano obliko diskreditacije zdravnikov. Na tak način, še manj pa z grožnjami, ki so le odraz nemoči predsednika vlade, ne bomo prišli nikamor.
Raje začnite delati z Zdravniško zbornico in na osnovi argumentov, podatkov pripravljati resno reformo!
Dr. Janez Remškar