Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks: cene energentov (predvsem plina in elektrike) na svetovnih borzah se vztrajno nižajo in so že na ravneh, ki so nižje od tistih pred invazijo Rusije na Ukrajino (ki je bila nekaj časa glavni razlog za višanje cen energentov). Na drugi strani pa vidimo, da se položnice za energente nič ne nižajo – pravzaprav se celo višajo. Kaj se dogaja?
V časniku Finance so naredili primerjavo cen energentov danes in v času inflacijskih vrhuncev in ugotovili, da se je plin od takrat znižal za 50 odstotkov, elektrika pa kar za 90 odstotkov.
Pri tem pa v Financah ugotavljajo, da energente plačujemo približno enkrat več (torej 100 odstotkov več!), kot znaša borzna cena.
Gen-I se brani, da terminske pogodbe sklepajo za obdobje dveh in več let pred dobavo, zato je bila elektrika, ki so jo bodo odjemalci porabili letos, “zakupljena” v zadnjih dveh letih. Podobo pravijo tudi v ECE in Petrolu in celo dodajajo, da so te zaradi regulacije celo nekoliko nižje, kot bi lahko bile. Zadnje so trenutno zaradi regulacije nižje, kot bi sicer bile.
Kljub izgovoru o zakupih, pa ponudniki energentov ne obljubljajo nižjih cen – na Gen-I pravijo, da se bodo cene morda znižale, če bodo cene ostale na letošnjih ravneh, Petrol pa pravi, da bi se lahko učinki trenutnega umirjanja razmer na veleprodajnem trgu električne energije lahko poznali šele v prihodnjih letih. Takšna logika seveda ne gre skupaj z izgovorom, da se energenti kupujejo vnaprej – potemtakem bi morali energenti naslednje leto in v letu 2026 že privzeto biti nižji, saj to pomeni, da ponudniki energentov te kupujejo na trgu zdaj, ko so cene veliko nižje …
Ponudniki se držijo cen, ki jih je določila izvršilna oblast
Pri Financah pa ugotavljajo še ključno dejstvo, da so dobavitelji elektrike lani elektriko morali prodajati po ceni, ki jo je določila vlada – vlada pa je ceno določila daleč nad običajnimi cenami sredi največje draginje. Pod vladno mejo niso šli, kar je razumljivo, saj je bila regulirana cena nižja od takratnih borznih cen.
Davkoplačevalci pa smo trgovcem povrnili razliko med tržno in regulirano ceno. Letos pa je cena elektrike za gospodinjstva v 90 odstotkih regulirana, preostalih deset odstotkov porabe pa dobavitelji lahko zaračunajo skladno s svojimi ceniki. A cene dobaviteljev za neregulirani del porabe so si postavljene tako blizu, da zamenjava dobavitelja tako rekoč ne bi prinesla nobene spremembe, ugotavljajo pri Financah. Prav tako so s spletnih strani trgovcev izginile akcijske ponudbe, ki so bile pred leti nekaj zelo običajnega.
Zarota ponudnikov energentov in “zelene” izvršilne oblasti
Kot smo opozarjali že leta 2022, je vladna regulacija cen vsem v pogubo. Cene, ki ji je nastavila vlada kot najvišje možne, so bile daleč nad takratnimi cenami, ki so jih ponujali dobavitelji. Seveda vladno regulacijo danes veselo izkoriščajo, pri tem pa potrošnikom prodajajo še izgovor, da so energente kupili vnaprej. A zakaj je tako?
Gre za strokovnjake s področja energetike, ki vedo več od navadnih laikov. Takrat se je že šepetalo, da so takratne cene nevzdržno visoke – da se bodo znižale ali pripeljale do hiperinflacije, ki bo pripeljala do recesije in posledično znižanja. Zakaj dobro plačanim strokovnjakom, ki kupujejo energente, ki jih nato prodajajo nam (kupimo jih lahko le od de facto kartela) ni uspelo ugotoviti tega, kar je laikom uspelo – namreč da se bodo cene znižale. Zdaj pa kljub svetovnim trgom elektriko preplačujemo. Morda pa vedo in skupaj z izvršilno oblastjo po tiho vzdržujejo višje cene energentov, da bi ljudem lažje prodali “zeleni” prehod, s katerim bodo obogatele razne de facto hudodelske združbe zbrane okrog izvršilne oblasti?
Gen-I rekordno
Spomnimo, leta 2022 je podjetju Gen-I pod črto ostalo 24 milijonov evrov, pred tem pa je skupina GEN ustvarjala do okoli 100 milijonov evrov čistega dobička letno. Spomnimo še, da so visoke tržne cene povsem nerazumljive tudi zaradi dejstva, da Slovenija skoraj polovico porabljene energije pridobi s proizvodnjo v Nuklearni elektrarni Krško, kjer je cena proizvedene energije izredno nizka, okoli 30 evrov na megavatno uro (petkrat manj kot cena, po kateri jo Gen-I preprodaja navadnim smrtnikom).
Sicer taktiko vlade in ponudnikov energentov razumemo bolje, če seciramo izjavo Bojana Kumra z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je v komentarju za Žurnal24.si med drugim navedel, da se “prenizke cene” elektrike iz obdobja med 2009 in 2017 verjetno še vrsto let ne bodo ponovile. Trenutna oblast torej navija za visoke cene energentov – brez njih namreč ne bo zelenega prehoda in bogatenja izbrancev, ki preprodajajo poceni kitajsko fotovoltaiko in vetrnice.
I. K.