Vlado Mira Cerarja si bomo zapomnili predvsem po vladi izgubljenih priložnosti. Vlada ni pripravila niti ene potrebne reforme – zdravstvene, davčne, pokojninske, reforme trga dela!

Nada Brinovšek je poslanka SDS iz Mozirja, ki si jo bomo v tem mandatu zapomnili po prizadevanjih na področju zaposlovanja mladih, reševanja težav v zdravstvu, kmetijske problematike in upokojencev. Glede na to, da se vlada pod vodstvom Mira Cerarja ni uspešno soočila s težavami na omenjenih področjih, bo za prihodnjo vlado ostalo še veliko dela. Brinovškova upa, da bo mandat na volitvah dobila SDS in da bo lahko tudi sama pripomogla k boljši državi.

Do volitev je še nekaj tednov. Nam lahko orišete, kako v teh zadnjih izdihljajih sploh poteka delo v parlamentu? Je občutiti nervozo med poslanci?
Res je, do volitev je nekaj tednov in mandat te vlade je v »zadnjih vzdihljajih«, kot pravite.  Ampak kot pravi pregovor, v zadnjih vzdihljajih človek dobi največ moči. Če gre za pozitivno moč, ni nič narobe. Žal pa tako vlada kot koalicijski poslanci želijo v teh nekaj tednih narediti vse, kar bi morali v štiriletnem mandatu, pa niso. To pa ne prinaša nič dobrega za naše državljane. Dejstvo je, da so koalicijski poslanci mimo vlade v zadnjih dveh mesecih v državni zbor vložili več  zakonov kot prej v vsem mandatu. Vsak koalicijski poslanec s svojim zakonom rešuje svojo kožo ob prepričanju, da mu bo to prineslo vnovično izvolitev.

Seveda se predvsem v koalicijskih poslanskih skupinah čuti nervoza. Ta nervoza se kaže predvsem v tem, da koalicijski poslanci včasih ne podpirajo koalicijskih predlogov drugih koalicijskih strank, včasih tudi ne predlogov kolegov iz svoje stranke. Prav zanimivo je opazovati njihova nesoglasja. Ob takšni koaliciji nas, opozicije, sploh ne potrebujejo.

Kot ste rekli, na živčnost kaže tudi število predlaganih zakonov. V tem mesecu naj bi jih obravnavali več kot 45, imeli pa naj bi tudi velike finančne posledice za prihodnjih nekaj let. Gre res samo za tekoče posle Vlade RS? Kako komentirate to norijo z zakoni?
Če bi šlo za tekoče posle vlade, bi ta državni zbor do volitev delal normalno. Po mojem mnenju bi v normalnih razmerah do volitev morali opraviti le še dve, tri seje. Tako pa smo imeli v štirinajstih dneh kar tri izredne seje. Kot da bi bilo izredno stanje v državi. Prav zanimivo je bilo ravnanje nekaterih koalicijskih poslancev in predsednika državnega zbora glede priznanja Palestine. To, kar se dogaja v tem primeru, je proti vsem pravilom. Na to temo je bila sprva celo sklicana izredna seja državnega zbora. Predlagatelj postopka o priznanju neke države je vlada in ne poslanska skupina ali skupina poslancev, kot se je zgodilo v tem primeru. Matični odbor za zunanje zadeve je seveda ravnal pravilno in predlog zavrnil, a se je takoj naslednji dan v postopek vključil predsednik državnega zbora. No, zadeva se jim je »sfižila«, izredne seje na koncu vendarle ni bilo. Dejstvo je, da želi vlada na izrednih sejah skozi postopek spraviti zakone, ki so v njenem interesu, in sklic izredne seje s 23 točkami dnevnega reda je mogoč samo v naši državi. Fiskalni svet opozarja, da bi zakoni, ki so v postopku, lahko povzročili grozovite finančne učinke za državni proračun v nekaj naslednjih letih. Govori se o štirih milijardah evrov. Ali se vam zdi normalno, da vlada brez predsednika, ki je obupal in odstopil, tako brezglavo predlaga zakone, ki bodo pogubni za naslednje vlade? Ja, naslednjo vlado čaka težko delo.

Ne glede na to, da naj bi bila večina teh zakonov pripravljena ad hoc, pa bi morali do konca mandata vendarle prejeti nekaj za Slovenijo ključnih zakonov. Za katere zakone gre?
Ja, res je, kot pravite, večina zakonov pripravljena ad hoc. Ampak ad hoc in zelo slabo pripravljeni zakoni s strani vlade so bili stalnica v tem mandatu. To ni nič novega. Na sejah matičnih delovnih teles smo obravnavali predloge zakonov, ki so imeli tudi na več kot dve tretjini členov vložene amandmaje, kar je, milo rečeno, malomarnost pripravljavcev oziroma absurd. Koalicija je sprejemala zakone, ki so škodljivi za naše državljane, na primer davčne blagajne, zakone s področja zdravstva, kmetijstva … Seveda pa je v tem mandatu nekaj zadev, ki jih je še treba obravnavati. Med te sodijo sklepna poročila preiskovalnih komisij: za žilne opornice, bančno luknjo in TEŠ 6.  Prav tako je še nujno, da sprejmemo predlog ustavnega zakona za zavarovanje NLB  in poročilo KNOVS o delu v letu 2017.

Pa mislite, da bo vladi uspelo?
Tej vladi bo žal uspelo spraviti skozi postopek samo tiste zakone, ki so v njenem interesu, pa naj bodo finančne posledice še tako obremenjujoče za državljane. Interesi koalicijskih strank in posameznikov žal prevladujejo nad zdravo pametjo.  Mi v opoziciji lahko samo opozarjamo.

Kako pa bi označili mandat Mira Cerarja in delo državnega zbora v preteklih štirih letih?
Vlado Mira Cerarja si bomo zapomnili predvsem po vladi izgubljenih priložnosti. Vlada ni pripravila niti ene potrebne reforme – zdravstvene, davčne, pokojninske, reforme trga dela. Če pogledamo njihove obljube in koalicijsko pogodbo, je njena realizacija verjetno manj kot 10-odstotna. Dejstvo je, da ta vlada ni spoštovala odločb Ustavnega sodišča RS, ni spoštovala zakonodaje in kar je najhujše, naše državljane je delila na prvo- in drugorazredne. Ta vlada se je prvo leto ukvarjala samo z menjavo svojih ministrov. Drugo leto sta vlado zaznamovali nesposobnost soočenja z migrantsko krizo in najdaljša stavka policistov v samostojni Sloveniji. Tretje leto je to vlado zaznamovalo pospešeno kadrovanje v državnih institucijah in javnih zavodih. Aferam kar ni bilo konca. Afera teran, na sodišču izgubljenih 4.500 oporok, investicija drugi tir, ustanovitev državnega podjetja 2TDK, maketa in vse dogajanje okoli referenduma. V oči bodeta tudi pospešeno zaposlovanje v javnem sektorju in povečanje plač direktorjem javnih zavodov. Seveda pa je bila vlada veliko manj aktivna in nespretna pri arbitražnem sporazumu ter v zgodbi izplačevanja odškodnin hrvaškim varčevalcem s strani NLB. Mimogrede, za ta problem je vedela že od leta 2015, reagirala pa ni. Prav tako ni naredila ničesar v zvezi z odhodom naših mladih na delo v tujino in na področju akutnega problema – skrajševanja čakalnih vrst v zdravstvu. Vlada v odstopu si je skozi ves mandat prizadevala preprečiti prodajo NLB, kar je nerazumljivo glede na zaveze in posledice, ki jih bomo žal znova nosili vsi državljani. Če samo spomnim oziroma navedem primerjavo – dokapitalizacija NLB s strani davkoplačevalcev je primerljiva z nakupom 50.000 stanovanj. Tako si namreč laže predstavljamo, za koliko denarja je šlo. Če povzamem, si bomo to vlado zapomnili po korupciji, dolgih čakalnih vrstah in izgubljenih priložnostih.

Po štirih letih vašega prvega poslanskega mandata lahko potegnete črto tudi pod svoja prizadevanja. Kaj bi označili kot svoj največji uspeh v službi poslanke?
Ja, štiri leta so za mano. Če pa odgovorim na vprašanje, kaj štejem za svoj največji uspeh v tem obdobju, je nedvomno to, da smo na pobudo direktorice Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje v državnem zboru na odboru za zdravstvo in pozneje v pogovorih z ministrico za zdravje vsaj začasno ohranili nujno medicinsko pomoč v Zgornji Savinjski dolini. Vem, da se Zgornjesavinjčani zavedajo, kaj to pomeni. V primeru, da bi se nujna medicinska pomoč, kot je bilo predvideno, selila v Celje, bi to pomenilo, da bi naši občani morali obiskati zdravnika v času dežurstva (ponoči, sobote, nedelje in praznike) na urgentnem centru v Celju. Ja, na to sem ponosna.

Po podatkih Parlametra ste ena od najbolj dejavnih poslank. Navzoči ste bili kar na 91 odstotkih sej, podali ste 261 pobud, medtem ko je povprečje med poslanci 62.
Na sejah delovnih teles in sejah državnega zbora sodelujem in se jih udeležujem, kolikor je pač mogoče. To je moja služba. Poslanci pa imamo poleg obveznosti v državnem zboru vsakodnevno tudi veliko drugih obveznosti. Mogoče sem res bila bolj aktivna, kar zadeva moja poslanska vprašanja. Ta vprašanja so rezultat sodelovanja z Zgornjesavinjčani. Postavila sem več vprašanj o poplavni varnosti zgornjega toka reke Savinje, a je žal ostalo samo pri vprašanjih in odgovorih ministrstva za okolje, kaj namerava ministrstvo narediti. Naredilo pa se v štirih letih ni nič. Prav tako sem ministru za kmetijstvo postavila kar nekaj vprašanj v zvezi s težavami, s katerimi se srečujejo zgornjesavinjski kmetje, opozarjala sem na slabo infrastrukturo v Zgornji Savinjski dolini. Postavljala sem tudi vprašanja o brezposelnosti mladih, odhodih mladih na delo v tujino, težavah upokojencev, predvsem pa opozarjala na dolge čakalne vrste in korupcijo v zdravstvu. Velik del mojih poslanskih vprašanj sem postavila na pobudo Zgornjesavinjčanov.

Koliko vaših pobud je bilo potem upoštevanih?
Samo ena, to je ohranitev nujne medicinske pomoči v Zgornji Savinjski dolini. Skoraj na vsa druga moja poslanska vprašanja in pobude pa sem od vlade in pristojnih ministrstev prejela odgovor, da pripravljajo sistemske spremembe. Teh pa žal nismo dočakali, bil je le pesek v oči.

Katera pa so tista področja, ki ste jih z največjim entuziazmom želeli spremeniti, pa vam ni uspelo?
To je nedvomno področje zdravstva. Na začetku mandata sem še nekako verjela, da bo ministrica pripravila spremembe, a sem se zmotila. Verjamem, da bo potrebne spremembe na področju zdravstva pripravila naslednja vlada, ki jo bomo vodili mi. Poglejte, naš zdravstveni sistem je tik pred kolapsom. Še dobro, da je te vlade in ministrovanja Milojke Kolar Celarc konec. Težav v zdravstvu, ki jih je pridelala ta ministrica, se ne bo dalo odpraviti čez noč. Imamo dolge čakalne vrste, ki so se v tem mandatu povečale za več kot 30 odstotkov. Vsak peti Slovenec čaka v vrsti na pregled ali na storitev. Soočamo se s slabim poslovanjem javnih zdravstvenih zavodov, ki je posledica slabe zakonodaje in napačnega kadrovanja. Korupcija v zdravstvu je kot pajčevinasta mreža ugrabila naše zdravstvo. V tem mandatu nismo dočakali sistemskih sprememb. V državnem zboru smo od ministrice za zdravje dobili nekaj lepotnih popravkov nekaterih zakonov, ki pa so razmere v zdravstvu samo poslabšali.

Je to izziv za prihodnji mandat?
Seveda. SDS ima dober program za področje zdravstva, ki smo ga pripravili na strokovnem svetu SDS. Zdravje naših državljanov mora biti na prvem mestu, to je cilj našega zdravstvenega programa. In verjamem vanj. Po mojem prepričanju se področju zdravstva napovedujejo boljši časi takoj po volitvah in nastopu naše vlade. Vesela bom, če bom v državnem zboru lahko sodelovala pri prenovi zdravstvenega sistema.

Za poslanko boste kandidirali v Mozirju. Kaj ljudem pomeni, da imajo poslanko iz svojega kraja? Ste v tem mandatu ohranjali stik z lokalno skupnostjo, vodili poslansko pisarno?
Zgornjo Savinjsko dolino sta vse do leta 2014 v državnem zboru zastopala dva poslanca. V tem mandatu sem bila iz tega dela Slovenije edina predstavnica. Upam in verjamem, da so naši občani tudi slišali moj glas iz državnega zbora. Naloga poslanca je seveda tudi, da ohranja stik z občani iz svojega okolja. Zgornja Savinjska dolina se razteza na območju sedmih občin. In v vsaki občini sem imela svojo poslansko pisarno, kjer sem se srečevala z našimi krajani.

V svoji prejšnji službi ste bili zaposleni kot direktorica občinske uprave. Je res tako lahko vleči vzporednice med delom občinske uprave in državnega zbora oziroma vlade, kot si predstavljajo nekateri prejudicirani premierski kandidati?
Lokalna samouprava je nekaj posebnega in se nikakor ne da primerjati z delom na ravni države. V medijih sem že večkrat zasledila, da se kandidati za letošnje državnozborske volitve radi hvalijo s tem, da imajo izkušnje na lokalnem nivoju, kar naj jim bi koristilo pri vodenju države. Pa to ne drži. Spomnimo se samo primera Janković …

Kaj je torej vaš osebni moto, ki mu želite slediti tako v vsakdanjem življenju kot v politiki?
Sposodila sem si misel Anthonyja Robbinsa: “Če nimaš pravega načrta, boš postal del načrta nekoga drugega.”

Demokracija