Sporni nakup nesojene sodne stavbe na “Litijski”, katerega primarni akterji so odstopljena ministrica Švarc Pipan, premier Golob in finančni minister Boštjančič, je doživela že tri revizije. Notranjo revizijo Ministrstva za pravosodje, revizijo na Uradu za nadzor proračuna in zunanjo revizijo, ki jo je naročila ministrica Katič. Po naših virih pogodba med ministrstvom in zunanjim revizorjem ni vsebovala prav nobenih varovalk, ki bi zaščitile osebne ali tajne podatke, ki jih hrani pravosodno ministrstvo.
Novi slovenski “Watergate” je zaznamovalo razkritje Preiskovalno.si, da naj bi imelo podjetje Ernst & Young “neomejen” dostop do vseh zbirk podatkov Ministrstva za pravosodje.
Neuradni viri pa navajajo, da je bila pogodba med Ministrstvom za pravosodje in zunanjim revizorjem zasnovana še bolj neodgovorno, kot se je zdelo na prvi pogled. Po podatkih, ki smo jih prejeli v uredništvo, pogodba nima vgrajenih prav nobenih varoval, še manj sporazuma o nerazkrivanju podatkov.
“Ni nobenih omejitev v pogodbi, še več, tudi ni nobene NDA, tudi ne revizijskih sledi, dokumentiranja dogodkov, razpolaganja s podatki, njihovega razširjanja, hrambe idr.,” je zapisal naš vir. Če te navedbe držijo, potem so lahko podatki, ki jih je pridobil revizor, romali tudi v roke … pravzaprav kogarkoli.
Brezpredmetnost zunanje revizije
Zanimivo, ministrica za pravosodje konec junija letošnjega leta še ni bila odločena, ali bi naročila še zunanjo revizijo. To je storila šele, kot je sama povedala, ko so se v medijih pojavili očitki, da tega ni storila.
“Ko so se v medijih pojavili ti očitki, sem zadevo preverila in ugotovila, da jo je nekdanji v. d. generalnega sekretarja ministrstva Žarko Bogunovič res naročil oziroma da je za to pristojni sodelavec pridobil tri ponudbe za zunanjo revizijo, ki pa so ostale v predalu,” je razkrila. Kasneje so mediji poročali, da je bil zunanji revizor Ernst & Young edini ponudnik na razpisu. Objavljen je bil torej še en, dodaten razpis.
“Počakala pa bom na nasvet, kaj naj naredim. Morali bomo namreč vprašati nacionalni preiskovalni urad in tožilstvo, s katerimi podatki sploh lahko razpolagamo zaradi preiskave, ki je v teku. Katero dokumentacijo lahko damo zunanji reviziji?” se je spraševala na Delovem podcastu. Kot smo kasneje izvedeli v medijih in preko naših virov, je bil zunanjemu revizorju podeljen skoraj neomejen dostop.
A še pomembneje – zastavlja se vprašanje, zakaj je bila zunanja revizija sploh naročena, saj kot pravosodna ministrica sama navaja v istem pogovoru, zunanja revizija ne more preglasiti notranje. V hierarhičnem smislu sta po njenih besedah obe reviziji enakopravni, poroča Delo.
Vprašanje, ali je bil edini razlog za naročilo zunanje revizije obramba predsednika vlade Roberta Goloba in finančnega ministra Klemna Boštjančiča, tako ostaja relevantno.
Na Ministrstvo za pravosodje smo posredovali novinarska vprašanja. Zanima nas, kakšna so bila pogodbena določila glede varovanja osebnih in ostalih podatkov, ki so bili pridobljeni med izvedbo zunanje revizije. Prav tako nas je zanimalo, zakaj sta bila izvedena dva javna razpisa za izvajalce zunanje revizije. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
Ž. K.