Francoski parlament je izglasoval nezaupnico vladi premierja Michela Barnierja. Položaj bo zapustil kot premier z najkrajšim mandatom v moderni francoski zgodovini. Za nezaupnico, ki jo je vložilo zavezništvo levih strank Nova ljudska fronta, je glasovalo 331 od 574 poslancev spodnjega doma parlamenta.
Kot smo poročali, je Michel Barnier v ponedeljek uporabil poseben člen ustave, ki vladi omogoča sprejetje določenega zakona brez glasovanja v parlamentu. S tem je izsilil vladni predlog o proračunu, posledično pa ujezil opozicijo, ki je nato vložila dva predloga o nezaupnici.
Enega je vložilo levo zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP), drugega pa skrajno desni Nacionalni zbor (RN). Tako levica kot skrajna desnica namreč nasprotujeta predlogu vlade o proračunu. Barnierjeva desnosredinska manjšinska vlada je tako padla kot prva po letu 1962, ki jo je odneslo glasovanje o nezaupnici. Nekdanji pogajalec EU-ja za brexit bo zdaj s svojo ministrsko ekipo opravljal tekoče posle do imenovanja nove vlade. Več ministrov Barnierjeve vlade in predsednikovih zaveznikov je ob tem v zadnjih dneh in tudi danes očitalo opoziciji, da je “izbrala kaos namesto odgovornosti”.
Barnier je francosko javnost in poslance prav tako večkrat opomnil, da je drugo največje gospodarstvo v območju evra močno zadolženo in da mora varčevati. V razpravi v parlamentu je dejal, da “realno stanje javnih financ z nezaupnico ne bo čudežno izginilo”. Opozoril je tudi na skrb vzbujajoče socialne in gospodarske razmere v državi, ki se bodo po njegovem mnenju s padcem vlade le še poslabšale.
Vse bolj pogosti pozivi k odstopu
Franciji se tako zdaj znova napoveduje politični kaos, ki državo pretresa že od julijske odločitve predsednika Emmanuela Macrona, da razpiše predčasne volitve, na katerih nobena od strank ni osvojila absolutne večine. Macron je nato septembra imenoval Barnierja za predsednika vlade, kar je bil njegov zadnji poskus iskanja izhoda iz politične krize, ki jo je sprožil sam po porazu na evropskih volitvah, da bi ustavil zagon skrajne desnice. Zaradi politične krize, v kateri se bo po padcu vlade po pričakovanjih znašlo drugo največje gospodarstvo v EU-ju, nekateri že pozivajo predsednika Macrona k odstopu, kar pa ta odločno zavrača.
Če bi odstopil, bi sledil razpis predčasnih predsedniških volitev. Novih parlamentarnih volitev pred poletjem prihodnje leto medtem v skladu s francosko ustavo ni mogoče razpisati, saj so te letos že bile, v roku enega leta pa lahko potekajo le enkrat. Macron bo v zvezi z zadevo danes nagovoril narod in nato komentiral odločitev nacionalnega parlamenta o izglasovani nezaupnici vladi Barnierja, sam pa zavrača vse bolj pogoste pozive politikov k odstopu, češ da bo odslužil svoj drugi mandat.
A.H.