Madžarska je na zagovor pozvala veleposlanike petih skandinavskih držav. Razlog je njihovo širjenje lažnih novic v Bruslju. Madžarsko namreč po krivem obtožujejo kršitev človekovih pravic v času izrednega stanja zaradi pandemije koronavirusa.
Madžarska je na zagovor pozvala veleposlanike petih skandinavskih držav, in sicer Danske, Islandije, Finske, Norveške in Švedske zaradi širjenja lažnih novic. Zunanja ministrstva teh držav so v Bruselj poslala pismo, v katerem se Madžarski krivično očita kršenje človekovih pravic v času izrednega stanja zaradi epidemije koronavirusa. Tudi v Bruslju spet iščejo dlako v jajcu, ko želijo to državo obtožiti nedemokratičnega ravnanja, poroča voiceofeurope.
Tožarjenje Madžarske se sicer dogaja prav v času po sprejetju nujne zakonodaje, ki rešuje človeška življenja in ostale gospodarske ter zdravstvene težave povezane z izrednim stanjem zaradi pandemije koronavirusa v tej državi. Prav to zakonodajo so že omenjene države sicer kritizirale.
Na obtožbe pa se je že odzval madžarski minister za za zunanje zadeve in trgovino Péter Szijjártó. Pismo skandinavskih držav je bilo sicer poslano Generalni sekretarki Sveta Evrope Mariji Pejčinović Burić. V njem so omenjene države izrazile podporo Burićevi skrbi glede stanja demokracije v slovenski vzhodni sosedi.
Generalno sekretarko namreč skrbi to, da bi si Orban v času krize politično preveč opomogel. Zunanji ministri so Burićevi sicer poslali pismo 6. maja, v katerem so jasni, da razmišljajo enako kot ona ter poudarjajo, da mora tudi v izrednih razmerah obveljati vladavina prava. Pravzaprav gre za odgovor na pismo Burićeve, v katerem je sekretarka izrazila skrb za madžarsko demokracijo, ki bi po njenem prepričanju lahko oslabela zaradi političnih ravnanj povezanih z bojem z epidemijo. Predvsem meni, da morajo biti omejitve, ki jih diktira politika sorazmerne z dejansko nevarnostjo.
Znano je, da podobna pravila kot na Madžarskem, v času pandemije, veljajo tudi v nekaterih zahodnoevropskih državah, na primer v Franciji, ki pa jih Bruselj ne kritizira. Orban, ki se že ves čas spopada s kritikami iz Bruslja zaradi svoje domoljubne, migracijam nenaklonjene politike, pa je nedavno že zavrnil podobne očitke: “Težko si predstavljam, da ima kdorkoli izmed nas čas za fantaziranje glede namer drugih držav. V teh časih se mi zdi to precej razkošno. Z vsem spoštovanjem, nimam časa za to! Lahko se pogovarjam o čemerkoli, ko bo konec te epidemije,” je bil jasen Viktor Orban v pismu Generalnemu sekretarju Evropske ljudske stranke (ELS) Antoniju Lópezu-Istúrizu Whiteu.
Domen Mezeg