V mafijskem obračunu je bil prerešetan avto v Ljubljani. V medijih smo kljub prikrivanju policije objavili, da je bil umorjen Satko Kekić, ki je v BiH v preteklosti sedel zaradi preprodaje drog. Pravosodje pri nas kriminalcem ni res nevarno. Ti se le medsebojno pobijajo. Policija ne objavi niti imen umrlih kriminalcev. Ne sme. Je pa zanikala, da bi bil Kekić varovana priča tožilstva v postopkih, ki ravno (in že dolgo) potekajo proti močnim in vplivnim mafijskim združbam iz Balkana.
Še vedno nismo izvedeli niti, kdo je na Dolenjskem zakuril hišo sodniku. In iz katere balkanske države je prišel. So pa naši kriminalisti v civilnih oblekah in s pištolami za pasom, skoraj v slogu balkanskih mafijcev v Celju ostro ukrepali proti upokojencem, ki so protestirali proti montiranim sodnim procesom proti Janezu Janši, ki so ga sodniki že večkrat po krivem zaprli. Nazadnje dva tedna pred volitvami, na katerih je bil favorit. Dokler ga niso sodniki onemogočili.
Bližajo se nove volitve. In vsi vemo, kako nevaren čas je to.
Iz RTVS so upokojence, ki so protestirali zaradi političnih zlorab sodstva, ostro obsodili zaradi napada na njihove novinarje. Novinarjev RTVS na protestih ni bilo. S protestov tudi niso poročali. Sta pa med protestnike zašla tehnika, ki sta bila namenjena na drug dogodek in sta po nasvetu policije poskušala z vozilom z napisom RTVS parkirati med protestirajočimi – ki protestirajo tudi proti zlorabam RTVS. Si predstavljate slučaj?
Sčasoma smo izvedeli, da ta tehnika nista bila poškodovana, tudi avtomobil ne, policija prav tako proti nikomur ni sprožila postopka zaradi napada, povezanega z RTVS.
Iz RTVS so dogodek priredili na še bolj neverjeten način, kot to običajno počne aktivistka Nika Kovač in njen 8. marec. Spomnimo se, kako je bilo, ko je na urgenci z razbitim obrazom med protesti proti prejšnji vladi končal fotoreporter Borut Živulović, Vladimirju Vodušku so polomili kamero, poškodovanih pa je bilo tudi kup policistov. Takrat iz RTVS zaradi res brutalnega napada na novinarje niso protestirali. Pred kamere pa so povabili enega od organizatorjev tega nasilja, sicer tudi prekupčevalca z drogami, Anisa Ličino, ki je povedal: “Maš pač neki brezrokavnik, karkoli, označeno RTV in se hitro izogneš.”
S protestniki proti Janši so bili številni na RTVS v zelo dobrih odnosih. Bili so njihovi. Reklamirali so jih. Tile za Janšo pa so napačni. In tu postopajo drugače. Napihujejo konflikt, ki si skoraj ne zasluži imena napad na novinarje.
Zaradi spodbujanja nasilja nad novinarji so se ob Ličini iz RTVS pozneje opravičili, niso pa pojasnili, zakaj pred kamere vabijo trgovce z drogami, za katere se je že brez tega govorilo, da so sofinancirali proteste proti prejšnji vladi, ker jim je z resnim nadzorom meje oteževala posle z drogo in tihotapljenjem ljudi.
Sedanja vlada in župan prestolnice Zoran Janković so glede tega bolj odprti. Premier Robert Golob pa se z Jankovićem in Milanom Kučanom na kavi celo namerno slika na kraju, ki ima med bolje poučenimi domačini nekaj slovesa Ličin. Tistega posebnega Balkana.
Vse to se je dogajalo, ko je sodišče pritrdilo nekdanjemu direktorju policije Boštjanu Lindavu, ki je bil žrtev politične čistke Roberta Goloba, da novi generalni direktor policije Senad Jušić nima kvalifikacij za vodenje policije. Da še ni vodil nič res velikega, smo vedeli že prej. Notranji minister Boštjan Poklukar pa nam je o sodbi sporočil, da sodišče ni razveljavilo njegove odločitve in ni odstavilo Jušića in da ta torej lahko ostane kot eden tistih, ki so jih na najvišje strokovne funkcije postavili po načelu “ni važno, če je pismen, važno je, da je naš”.
Rek zgodovinsko izvira iz izbiranja direktorjev na RTV Slovenija, kjer smo v času te vlade priča podobni čistki in nastavljanju lojalnih kadrov brez kvalifikacij, da ne spremljajo protestov, protestirajo pa, da so tam, kjer jih ni, protestniki napadli njihove novinarje, ki jih niso.
Z nestrokovnostjo je šlo tako daleč, da je celo državni inšpektor upravi Zvezdana Martića, ki je pozneje odstopil, naložil globo, ker so gimnazijske maturante nastavljali na vodilne položaje.
Če bi kdo medij res vodil, se njihovo vozilo ne bi zapeljalo med protestnike. In če bi policisti, ki so pri zdravi pameti, imeli pametne šefe, jim vožnje tja ne bi svetovali. A v Celju, za razliko od Ljubljane nekoč, novinarji niso bili poškodovani, njihov avtomobil jo je odnesel brez praske, proti nobenemu udeležencu ni postopka za napad na medij, pa čeprav je bilo med upokojenci kup kriminalistov, ki so se skrivali v civilnih oblačilih in vse pozorno opazovali.
Za ustrahovanje pa so vsaj nekaterim izza pasov povsem po balkansko moleli revolverji. Ali karkoli že so bile tiste pištole. Kot da so mafijci. In tudi nič nežni niso bili, kažejo posnetki. Tudi do starejših žensk ne.
Edini, ki je v Celju res nastradal, ker so ga udarili po žepu z 855 evri globe zaradi nedostojnega vedenja v javnosti in neupoštevanja uradne osebe, je bil protestnik Drago Bobnič. Na posnetkih, ki so jih naredili upokojenci, pa smo lahko videli kriminalista Matjaža Bratino, kako se – tako se vsaj zdi – tudi precej grdo obnaša, po vrhu pa preprosto ni bil v uniformi in protestniki niso mogli vedeti, da je policist. Lahko bi bil tudi kak Ličina, ki z zvezami na RTVS in pri vladajočih trguje z drogami in je prišel razganjat protest napačno mislečih.
Če bi tako, kot sta ravnala s to starejšo gospo, policista v civilu počela Niki Kovač, bi to bila velika afera, na TV Dnevniku bi zgroženo poročali o policijski represiji, pravna mreža bi sklicevala novinarske konference in vlagala kazenske ovadbe, policista pa bi se tresla za… pic.twitter.com/ULRqsFOSKK
— Rok Čakš (@Rok_DS) November 29, 2024
Iz policije so protestirali, ker smo o udeležencih posamezni mediji, torej Spletni časopis, pisali z imenom in priimkom. Denimo o Bratini ali Bobniču. Bratina je uradna oseba. Nastopal je na javnem kraju. Ni anonimni mafijec in ne sme biti.
Vse dogajanje je le utrjevalo že znano podobo, da se oblast, policija in pravosodje pri nas ne ukvarjajo z resnim pregonom kriminala, mafijcev in zaščito tožilcev in sodnikov, ker se morajo s političnim pregonom desnih politikov in maltretiranjem njihovih privržencev, ki proti zlorabam oblasti in pravosodja protestirajo.
Kar se v svobodnih družbah sme.
Nepošteno ravnanje sodstva, ki se je vpletlo v politične konflikte, ni izmišljotina. To je jasno pokazala množica propadlih sodnih postopkov proti Francu Kanglerju, da bi uničili SLS. Kar je uspelo. In številna sojenja Janezu Janši, ko so ga po montiranih sodnih procesih doslej sodniki že dvakrat strpali v zapor, da bi zagotovili oblast levici, ki je večino sodnikov nastavila na najvišje funkcije.
Niso pa uničili Janše.
Tudi v sodstvu politiki vrhove občasno nastavljajo po načelu, da ni važno, če je pismen, važno je, da je naš in bo koristil našemu cilju, torej boju proti političnim nasprotnikom in za zaščiti naših. Kot že v socializmu. Ustavno sodišče je, ko je soglasno razveljavilo vse sodbe v primeru Patria zaradi pomanjkanja vsebine, odločilo tudi, da je bilo sojenje nepošteno, ker se ni izločil Branko Masleša. Tega je levica za vrhovnega sodnika in za šefa vrhovnega sodišča izvolila, čeprav v naši državi ni opravil pravosodnega izpita, v prejšnjem režimu pa je bil kot sodnik funkcionar komunistične partije. Z izpitom iz BiH odvetnike, če pridejo na vrhovno sodišče, ne spustijo skozi vrata, je opozoril vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec.
Za to opozorilo so ga v sodniški organizaciji obsodili, da je s kritiko ravnal neetično, na vrhovnem sodišču pa njegove pritožbe niso bili pripravljeni presojati. A je to razveljavilo ustavno sodišče, ker sta v postopkih odločanj o tem sojenju sodelovala predsednik in podpredsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič in Miodrag Đorđevič, ki sta prej osebno sprožila postopek proti Zobcu. Kot Masleša se nista izločila iz postopkov sodnega presojanja pritožbe, v katero sta bila osebno vpletena.
“Pošteni” sodniki. Naše “poštene” oblasti.
Peter Jančič, Spletni časopis