Maks Tajnikar: “Pri Janši se je rast BDP pokazala v realni rasti bruto plač, pri Golobu pa se ni!”

Datum:

Pri Dnevniku so opravili makroekonomsko analizo Golobove in Janševe vlade. Osredotočili so se na kazalce, kot so BDP, zaposlenost, izvoz, uvoz, investicije itd. Zadeve je pojasnil ekonomist Maks Tajnikar. 

Maks Tajnikar v prispevku ugotavlja, da je nekdanji premier Janez Janša povečal denarni BDP na prebivalca v tekočih cenah za 1630 evrov, aktualni premier Robert Golob pa za 5476 evrov. Toda realno je bilo to povečanje BDP pri Janši za 840 evrov in pri Golobu za 769 evrov. Ob tem je Tajnikar upošteval tudi rast cen na drobno, ki po njegovem najbolj neposredno kaže pogled gospodinjstev na cene.

“Pri Janši se je rast BDP pokazala v realni rasti bruto plač, pri Golobu pa se ni”
Tajnikar: “Ob tem so denarne bruto plače na zaposlenega narasle pri Janši za 216 evrov in za 285 evrov pri Golobu. A realno je to pomenilo 156 evrov več pri Janši in 91 evrov manj pri Golobu. In mogoče še zaposlenost v obliki formalno delovno aktivnih: pri Janši jih je bilo več za 6000, pri Golobu za 33.000. Sklep iz takega spopada je: pri Janši se je rast BDP pokazala v realni rasti bruto plač, pri Golobu pa se ni.”

Janša (Foto: STA)

To po njegovem opažanju pomeni, da so rast BDP pri Golobu vtaknili v žep prejemniki kapitalskih dohodkov, pri Janši pa ljudje z delavskimi dohodki. Vpogled v podatke po njegovem kaže, da je bila rekordna inflacija v letu 2022 ubijalska za delavce in skrita nagrada za kapitaliste v slovenski vse bolj razslojeni družbi, česar pa ni mogoče reči za šokantno pandemijo covida-19, ki je označevala Janšev čas v vladi. Tajnikar je v nadaljevanju spomnil, da je Janša v letu 2019 očitno podedoval od Marjana Šarca stanje, v katerem je ponudba zlahka sledila povpraševanju.

“Ponudba je sledila povpraševanju v dobrem in slabem”
“Čeprav je s covidom-19 v naslednjih dveh pandemičnih letih nastalo nepredstavljivo nihanje rasti BDP, lahko rečemo, da je za Janšev čas značilno, da je ponudba sledila povpraševanju v dobrem in slabem.” A za dediščino, predano Golobu v letu 2022, in za celotni čas Goloba to ni več veljalo: nastajala je visoka rast povpraševanja, ki pa mu ponudba ni več sledila in je bilo povpraševanje zapolnjeno z napihovanjem cen proizvodov in storitev ter ne več s povečevanjem obsega gospodarske dejavnosti.

V letu 2022 se je s tranzicijo oblasti na Golobovo vlado nihanje realne rasti BDP umirilo približno na ravni malo pod tisto pred pandemijo, saj ni bilo več čutiti šokantnega učinka pandemije, in to kljub napihnjenemu povpraševanju, povpraševanje pa se je začelo prazniti vse do danes s cenami, in ne s povečano ponudbo blaga na slovenskem in tujem trgu, še ugotavlja Tajnikar, ki je med drugim pojasnil, da je bil izvoz v času Goloba neke vrste zavora za gospodarsko rast, v času Janše pa njena glavna determinanta, in sicer pri dvigu in upadanju gospodarske rasti.

Gospodinjstva so v času Janševe vlade rekordno povečevala denarne rezerve
V letu 2018 je bila rast realnega BDP 4,4 odstotka, Janša pa je podedoval 3,2-odstotno rast, inflacija je bila ob prehodu oblasti 1,6-odstotna, brezposelnost pa 4,5-odstotna. Z novo oblastjo pa je nastal padec, kakšnega si skoraj nismo upali zamisliti. Povzročil ga je nastanek pandemije covida-19. Seveda zanjo ni kriva Janševa vlada, je pa zanimivo vprašanje, ali je ta vlada ustrezno reagirala na pojav pandemije. Gospodinjstva so v času Janševe vlade rekordno povečevala denarne rezerve, kar običajno štejemo med znake gospodarskega pesimizma.

Foto: Pixabay

Lahko bi celo sklenili, da je Janševa vlada s podporami prebivalstvu in podjetjem vsaj z današnjega vidika celo pretiravala. Povečanje dolga do tujine in deficiti državnega proračuna so bili za preživetje, ključni ukrepi Janševe vlade pa so bili z makroekonomskega vidika ustrezni, čeprav so bili količinsko zdaleč premajhni, da bi preprečili uničujoč vpliv covida-19. Tajnikar: “V letu 2021 je rast realnega BDP poskočila na 8,4 odstotka, kar ni le nadomestilo padca gospodarske rasti v letu 2020 (–4,1), pač pa je preseglo tudi polno izkoriščenost zmogljivosti v letu 2019, ko je bila rast realnega BDP 3,5 odstotka.”

Uspešno leto je bilo posledica sposobnosti gospodarstva v celoti
“Zgodba tega leta teče v nasprotni smeri od zgodbe iz leta 2020: izvoz drastično poveča efektivno povpraševanje, to poveča obseg zaposlitve in osebne dohodke, kar v tem letu povečuje potrošnjo gospodinjstev, ter iz mrtvila starta nov investicijski val, zlasti v gradbeništvu, kar z državno potrošnjo, ki na krilih deficita državnega proračuna raste že tretjo leto, omogoča izkoriščanje neizkoriščenih zmogljivosti iz leta 2020 in še dodatno rast BDP. V turizmu, storitvah, trgovini in tudi v industriji covid-19 ne ustavlja več gospodarske dejavnosti.”

Če ni doma proizvedenih dobrin, pomaga rekordna rast uvoza, ki v nasprotju z letom 2020 zmanjšuje dinamiko povpraševanja in povečuje dinamiko ponudbe na domačem trgu in tako ne izziva inflacije. Zato še vedno ni pogojev za nastanek inflacije. Ampak to uspešno leto ni bilo rezultat Janševe vlade, pač pa sposobnosti gospodarstva v celoti.

Domen Mezeg

Sorodno

Zadnji prispevki

Je moral direktor SOVE pokriti nepravilnosti predsednika preiskovalne komisije?

Direktor Sove Joško Kadivnik je preklical stopnjo tajnosti podatku,...

Meščani protestirajo proti odvisnikom okoli zdravstvenega doma Metelkova

Prebivalci okoli Zdravstvenega doma Ljubljana na Metelkovi ulici protestirajo,...

SDS ocenjuje, da je obrazložitev ukrepov v zakonu o financiranju občin pomanjkljiva in nezadostna

Opozicija ima pomisleke o predlogu novele zakona o financiranju...

Sodišče obglavilo pravno državo in se postavilo na stran huliganov

Okrajno sodišče je izreklo prvo obsodilno sodbo policistom, ki...