V ponedeljek se bodo v Evropskem parlamentu začela zaslišanja komisarskih kandidatov pred pristojnimi parlamentarnimi odbori. V četrtek ob 9. uri bo na vrsto prišla tudi slovenska kandidatka za komisarko za širitev EU Marta Kos, vprašanje pa je, ali ga bo tudi prestala. Poleg tega, da bil že sam njen predlog kandidature vprašljiv, kar pa je še dodatno razburilo slovensko in mednarodno javnost, pa je njena politična preteklost.
Zaslišanja komisarskih kandidatov pred pristojnimi parlamentarnimi odbori se bodo zaključila predvidoma 12. novembra, ko bo pred evroposlance stopilo še šest kandidatov za izvršne podpredsednike komisije. Če pri zaslišanjih ne bo večjih zapletov, bo nova Evropska komisija mandat nastopila 1. decembra.
Burne kritike Marte Kos, slovenske kandidatke za evropsko komisarko, so sprožile polemike v Bruslju in polnile mednarodne naslovnice. Njena politična kariera kot “konfidentka” politične tajne policije, obtožbe o njenem slogu vodenja in domneva, da je bila nominirana le zaradi želje Ursule von der Leyen po več ženskah, so povzročile tudi razprave v EPP. A zadeva še ni končana, saj bo morala Kosova v četrtek dopoldan stopiti še pred pristojni parlamentarni odbor na zaslišanje.
Poleg pristojnega odbora, v katerem so tudi slovenski poslanci Milan Zver (EPP/SDS), Matej Tonin (EPP/NSi), Matjaž Nemec (S&D/SD), Marjan Šarec (Renew/Svoboda) in Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna), bodo kot povabljeni na zaslišanju sodelovali še odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe), odbor za ustavne zadeve (Afco) in pododbor Afeta, pristojen za človekove pravice (Droi). Po poročanju STA, je pričakovati, da bodo evroposlanci nekdanji slovenski diplomatki zastavljali tudi vprašanja o domnevnih pritiskih na podrejene na veleposlaništvu v Švici in očitkih, da naj bi sodelovala z jugoslovansko tajno službo Udba.
Sodelovanja z Udbo ne more zanikati
Slednje je Kosova že večkrat zanikala, čeprav dokumenti, o katerih smo poročali, kažejo drugače. Na fotografiji dokumenta, ki ga je pred časom objavil portal e-maribor, je sicer navedenih več imen, povezanih z zloglasno Službo državne varnosti, a je med njimi mogoče najti tudi Marto Kos. “Kot nam je zatrdil naš sogovornik (ime in priimek hranimo v uredništvu portala), gre za uradni dokument, prekopiran iz mikrofilma, ki ga hranijo v arhivu Republike Slovenije. To so uradni dokumenti in so pristni, zagotavlja naš sogovornik,” so zapisali na e-Maribor.
Tudi @PlanetTV je poročal o naših razkritjih dokumenta, kjer se pod seznamom soelavcev UDBE, znajde tudi ime MARTE KOS! pic.twitter.com/GbDswm0cJM
— Portal e-maribor.si – uradni profil (@Embportal) October 25, 2024
Ironično se Kosova, ki je tudi članica feminističnega združenja Onave, manj poslužuje svojih sočutnuh lastnosti izven feminističnih aktivnosti, saj so ji očitali hud mobing na prejšnjem delovnem mestu diplomatke v Bernu. Kosovi so uslužbenci očitali mobing nad sodelavci tako na veleposlaništvu v Bernu kot pred tem v Berlinu. Kot smo slišali, naj bi veleposlaništvi vodila s trdo roko, na podrejene naj bi pogosto vpila, jih poniževala, ščuvala enega proti drugim, nadzirala njihovo zasebno življenje in jim prepovedala medsebojno druženje. Zaradi nemogočih razmer naj bi se z veleposlaništva predčasno poslovili dve uslužbenki (diplomatki), prva v Berlinu, druga pa v Bernu.
Kandidatka bo verjetno soočena z vprašanji o stališčih do ruske agresije nad Ukrajino, saj bo pristojna za podporo tej državi, pa tudi o svojem delu na področju svetovanja.
To bi lahko bil problem sploh po njeni rusofilni izjavi, podani kmalu po začetku ruske nezakonite agresije nad Ukrajino. Tedaj je povedala, da si do Rusije ne bi smeli zapirati vrat, kot sporen pa je označila premik zunanje politike v vladi Janeza Janše od Moskve proti Washingtonu:
“Z nekaterimi ravnanji vlade pa si Slovenija zapira vrata. Eno od teh je umik soglasja častnim konzulom Rusije v Sloveniji. Gre za slovenske državljane, ki so postali častni konzuli vendarle zaradi tega, ker so v preteklosti naredili nekaj dobrega za slovensko-ruske odnose. Naš interes je nekoč spet imeti normalne odnose z Rusijo in v tem smislu bi nam častni konzuli lahko pomagali. Enako se je zgodilo Janezu Škrabcu, ko mu je slovenska vlada umaknila soglasje za častnega konzula za Belorusijo, ker se ni želel javno distancirati do ravnanj Belorusije. Še enkrat poudarjam, na račun Rusije je treba izreči vse kritike, vendar si ne smemo zapirati vrat. Zunanja politika je delo v prid našim nacionalnim interesom. Slovenija je imela z Rusijo ves čas dobre odnose, v času vlade Janeza Janše pa smo doživeli premik proti ZDA in oddaljitev od Rusije, vsaj navzven.”
Glede širitve EU jih bodo zanimale njene prednostne naloge, cilji ter glavni izzivi, vključno s spremljanjem napredka in zagotavljanjem spoštovanja vladavine pravice v državah kandidatkah. Kot cilj petletnega mandata je navedeno, da bi čim več kandidatov doseglo pripravljenost za vstop v EU, ena od ključnih nalog pa bo reševanje blokade, ki so bile doslej že večkrat upočasnjene.
Trajalo bo do 12. novembra
Zaslišanja kandidatov za nove komisarske položaje bodo potekala po določenem vrstnem redu. Prva bosta v ponedeljek na vrsti slovaški kandidat Maroš Šefčovič za trgovino in ekonomsko varnost ter malteški kandidat Glenn Micallef za medgeneracijsko pravičnost. Med prvimi sta se bosta predstavila še luksemburški kandidat za kmetijstvo Christophe Hansen in irski kandidat za vladavinske pravice Michael McGrath. V torek zvečer bo zaslišanje avstrijskega notranjega kandidata za zadeve in migracije Magnusa Brunnerja. V sredo zvečer bosta pred odboroma za zunanje zadeve in industrijo stopila litovski kandidat za obrambo Andrius Kubilius in madžarski kandidat za zdravje in dobrobit živali Oliver Varhelyi. Zaslišanja bodo zaključena do torka, 12. novembra, ko bodo zaslišani kandidati za podpredsedniške položaje, vključno z italijanskim kandidatom za kohezijo Raffaelejem Fittom, ki je deležen kritik zaradi povezave.
Spor glede Fittojevega podpredsedniškega položaja bi lahko vplival na špansko kandidatko za podpredsednico Tereso Ribero. Vztrajanje pri zahtevi za Fittojevo izključitev ali zamenjavo bi lahko povzročilo politične posledice, saj bi s tem ogrozili tudi kandidaturo španske predstavnice Ribere, ki je del socialistov in naj bi prevzela položaj podpredsednice za čisti, pravični in konkurenčni prehod. Način določitve vrstnega reda zaslišanj je sprožil dodatne kritike in napetosti med političnimi skupinami v Evropskem parlamentu, saj se vrstni red zaslišanj interpretira kot izraz političnih interesov in zavezništev.
Potrebna bo dvotretjinska podpora članov odbora
Zaslišanje posameznega kandidata pred enim ali več odbori bo sicer trajalo približno tri ure. Kandidat bo imel na začetku na voljo 15 minut za predstavitev. Sledila bodo vprašanja poslancev, ki so si čas za zastavljanje vprašanj razdelili glede na velikost političnih skupin. Komisarski kandidat bo imel na koncu še pet minut za sklepne besede. Po zaslišanju bodo imeli člani odborov približno eno uro časa za posvetovanja znotraj svojih političnih skupin. Njihovi predstavniki v pristojnem odboru oziroma odborih se bodo nato sestali za zaprtimi vrati in ocenili kandidata.
Za uspešno opravljeno zaslišanje ga bodo morali podpreti koordinatorji skupin, ki imajo skupaj najmanj dve tretjini članov. Marto Kos bodo morale torej podpreti skupine, ki imajo skupaj 51 od 79 članov Afeta. Trije nepovezani poslanci se namreč ne upoštevajo.
Če kandidat za komisarja ne bo zbral dovolj podpore, ga lahko poslanci pozovejo k dodatnemu zaslišanju ali mu pošljejo dodatna vprašanja. Če tudi nato ne bo dosegel dvotretjinske podpore, bo glasovanje opravil pristojni odbor, kjer bo za potrditev zadostovala navadna večina. Uradni izid zaslišanj bo znan 21. novembra, ko bo končno oceno podala konferenca predsednikov parlamenta. Celotna komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen bo nato potrjena na plenarnem zasedanju, predvidoma v zadnjem tednu novembra. Če ne bo zapletov, bo nova Evropska komisija mandat začela 1. decembra.
T. B.