Spomnimo, kako je vrhovni sodnik Branko Masleša leta 2016 farizejsko preganjal svojega sodelavca, vrhovnega sodnika Janeza Vlaja v zvezi z domnevnim svetovanjem diplomatskemu kolegu Vladimirju Kolmaniču. In sedaj, ko bi moral nemudoma, jasno in glasno (tako kot je to storil generalni državni tožilec Drago Šketa), ovreči vse špekulacije glede svoje izobrazbe, molči. “Poglejte si tale članek iz Dnevnika. Zakaj Branko Masleša molči sedaj, če je podobno v preteklosti zahteval od sodnika Vlaja? Vrhovno sodišče, že iščete dokumentacijo? Slovenska javnost čaka odgovore,” se je na dvojna merila Masleše odzval novinar portala Prava Luka Perš, ki najbolj zavzeto raziskuje primer sporne izobrazbe vrhovnega sodnika.
Spomnimo: Po poročanju Dnevnika je “predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša komisiji za etiko in integriteto predlagal, naj se opredeli do ravnanja vrhovnega sodnika Janeza Vlaja. Dokumenti, ki smo jih pridobili na MZZ, kažejo, da Vlaj veleposlaniku Kolmaniču ni svetoval le enkrat.” A po drugi strani smo doživeli molk s strani sodišča in samega vrhovnega sodnika Masleše, ko so se pojavili dvomi v njegovo izobrazbo – obstoj diplomskega dela, doseženo izobrazbo samo in obstoj/veljavnost njegovega pravosodnega izpita.
Tako kot je vrhovni državni tožilec Drago Šketa pohitel, da bi ovrgel sleherni sum glede svoje izobrazbe, bi moral ravnati tudi Masleša. Kakršni koli izgovori in mencanje zadevo le še zapletajo, ne pa rešujejo, še manj pa jo rešujejo razni posredni pritiski prek tiskovnega predstavništva vrhovnega sodišča. Spomnimo, kaj so na Twitterju vrhovnega sodišča zapisali ob poizvedovanju medijev glede Masleševe izobrazbe: “Vprašanje obstoja diplom sodnikov je, upoštevajoč zakonsko predpisan postopek izvolitve, v katerem se presoja izpolnjevanje pogojev za zasedbo sodniškega mesta, odveč.
Vrhovni sodnik bo glede zapisanih neresnic vložil tožbo. Znesek odškodnine bo nakazal v dobrodelne namene.” Kot kaže, so po mnenju vrhovnega sodišča zlorabe in napake nemogoče. Obenem je jasno razvidno, da bi še neobstoječo sodbo vnaprej prejudicirali, kar vnovič poraja dvom v neodvisnost sodstva. Nezaslišan pa je bil tudi molk DNS-ja, ki bi moralo novinarje jasno zaščititi. Podoben dvom je pred časom porodila izjava ljubljanskega župana za hrvaško javno TV, ko je na vprašanje novinarja, ali se “boji, da bi se mu lahko nekega dne zgodilo, da ga obsodijo in pošljejo v zapor,” odvrnil: “Pa niti slučajno, jaz sem bil vsa ta leta, da tako rečem, na tem področju izvršne oblasti največji nasprotnik politike Janeza Janše.”
Ob takšnem sodstvu ne čudi, da so vpleteni v afero Balkanski bojevnik pri nas na prostosti in jim je bilo celo vrnjeno premoženje, medtem ko so člani iste tolpe v Srbiji, Italiji in Urugvaju ostali za zapahi. Iz Sarajeva po desetih dneh dostavljeno “potrdilo” o Masleševi izobrazbi prav tako ni potešilo radovednih novinarjev, saj je odprlo nova vprašanja, čemu zavlačevanje, zakaj brez žiga in podpisa. Zakaj različni fondi pisave? Zakaj brez rojstnega datuma?
Brez rojstnih datumov so tudi pozneje pridobljena “dokazila” o Masleševi diplomi in pravosodnem izpitu, o čemer so pohiteli poročati na javni RTV Slovenija v slogu: Z izobrazbo Masleše je vse v redu, gre za navadno nagajanje. Oglasila se je tudi predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević (sicer žena znanega RTV-jevca Igorja E. Berganta), ki je kazala močno čustveno vznemirjenost. Novinar Bojan Požar pa je nazadnje razkril, da je diploma Masleše napisana z word procesorjem, ki leta 1975 še ni obstajal.
Sodni izvedenec je ugotovil, da je Masleševa diploma napisana z word procesorjem, ki leta 1975 ni obstajal!
Dvome vzbuja tudi navedba izobrazbe –”visoka sprema”. Obenem še vedno ni jasno, kako je lahko veljavno njegovo domnevno potrdilo o pravosodnem izpitu, ki naj bi bilo pridobljeno v letu dni, čeprav naj bi bilo v skladu s tedanjimi pravili potrebna dvoletna praksa. Mimogrede spomnimo še na nenavadno krčenje življenjepisa Masleše na spletni strani Vrhovnega sodišča RS ravno v času afere. Nenazadnje bi moral imeti Masleša dokazila o svoji izobrazbi tudi v zasebnem arhivu. Vsak menda pri sebi hrani kakšen izvod diplomskega dela itd.
Domen Mezeg