Čeprav Golobova vlada v javnosti ne more prehvaliti sprejetja plačne reforme v javnem sektorju, pa je že prvo izplačilo plač po uveljavitvi novega plačnega sistema pokazalo, da je hvala odveč, še posebej, ko gre za tiste najmanj plačane. Precejšnje nezadovoljstvo pa vlada tudi med zaposlenimi v zdravstveni negi.
S strani zdravstvenih delavcev je mogoče poslušati o malenkostnih dvigih plač, pri nekaterih pa celo o nižjih dohodkih. Nezadovoljstvo je pripeljalo v zaostritev odnosov med zbornico zdravstvene nege in sindikalno stranjo, za nastalo situacijo namreč drug na drugega kažejo s prstom.
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije februarja ni skoparila z razočaranjem na račun rezultatov pogajanj in kritiko na račun delovanja sindikalistov. Prepričani so namreč, da s strani sindikatov naloga ni bila opravljena. “Verjeli smo, da bo plačna reforma naslovila te probleme ter sistemsko uredila področje zdravstvene in babiške nege, vendar smo s tem, kar so izpogajali sindikati, nezadovoljni,” so izpostavili po poročanju Dnevnika in dodali, da sami že vrsto let opozarjajo, da prihaja do nepravičnega vrednotenja dela v zdravstveni negi. Sami niso nastopili “v vlogi pogajalca glede delovnopravnih vprašanj, niso sodelovali v pogajanjih o plačnem sistemu in niso bili podpisnik kolektivnih pogodb za zaposlene v zdravstveni negi ter za dejavnost zdravstva in socialnega varstva”, so pa svojim članom svetovali, da naj se za odgovore obrnejo na sindikaliste.
Izjava zbornice je vidno razburila Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, saj sami niso prispevali podpisa pod novo ureditev plačnega sistema. Ocenjujejo, da je prav, da so zaradi njenega neustreznega vrednotenja delovnih mest in novih anomalij v plačnem sistemu postopali, kot so. A kot vztrajajo, naloge niso imeli možnosti opraviti v takšni meri, kot bi jo lahko, če bi bili s strani zbornice deležni večje podpore. Moti jih pa, da zbornica ni razočarana nad samo vlado. “Sprašujemo se, kaj je naša stanovska organizacija želela doseči s svojo objavo,” so bili kritični in dodali, da je zbornica prispevala k nastanku dodatnega razdora in nezadovoljstva.
Predlagajo dodatek za deficitarnost
Po besedah predsednice sindikata Slavice Mencingar je do pogovorov z zbornico že prišlo, saj si nikakor ne želijo slabih odnosov. Tisti, ki so še posebej kritični na račun nizkega zvišanja plač, sicer svetujejo, naj se prepričajo, ali ni pri tem prišlo do kakšne napake. Tisti zaposleni v zdravstvu, ki so bili že vključeni v prejšnje zvišanje plač, so bili namreč po njenih besedah deležni le manjšega povišanja. Sami sicer menijo, da bi lahko dodatek za deficitarnost predstavljal eno od kratkoročnih rešitev, priča smo namreč stanju, ko na račun kadrovskega manjka prihaja do zapiranja bolnišničnih oddelkov.
Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman opozarja, da je nekaterim zaposlenim v zdravstveni negi zvišanje plač prineslo precej manj kot tistim v primerljivih poklicih. Sama ukinitev dodatka za povečan obseg dela pa je nekatere postavila v slabši finančni položaj kot prej. Kritična je na račun novih plačnih nesorazmerij in opozarja, da medicinske sestre predstavljajo deficitaren poklic. Če se ne bo na primeren način vrednotilo njihovega dela, svari, da bo še več odhodov.
Nad novim plačnim sistemom se prav tako ne smeji čistilki in lekarniškemu strežniku. Njima bo namreč novi plačni sistem prinesel vsega 14 evrov. Precej bolj pa se smeji župan prestolnice, saj mu je povišanje naneslo več kot 3200 evrov bruto višjo plačo.
Ž. N.