Na današnjem izrednem zasedanju voditeljev EU bo govora o obrambnih zmogljivostih unije in pomoči Ukrajini. Medtem ko se v članicah krepi zavedanje, da bodo na področju obrambne politike potrebne tektonske spremembe, tega pri vladi Roberta Goloba ne zaznavamo.
Predsednik vlade bo namreč zastopal stališče, da bi Slovenija del sredstev, sicer namenjen obrambi in varnosti, usmerila v splošno odpornost države na sodobne varnostne izzive. Z drugimi besedami, sredstev tudi sedaj ne bi namenili izključno za posodobitev in krepitev dolgo zanemarjene Slovenske vojske, temveč za krepitev domače obrambne industrije, kibernetske varnosti, izgradnjo infrastrukture, vključno s krepitvijo zdravstvenega sistema.
V koaliciji in kabinetu predsednika vlade prevladuje razmislek, da je Slovenija varna država z nizko stopnjo ogroženosti. Slovenija naj bi sicer dosegla zahtevano višino izdatkov za obrambo, in sicer 2 odstotka BDP do leta 2030. K višini izdatkov se je zavezala skupaj z ostalimi članicami zavezništva, a svoje zaveze ni izpolnila, prav tako tudi številne druge članice ne. Nekatere od njih že dosegajo ta osnovni kriterij, Slovenije še ni med njimi. ZDA že dolgo pozivajo evropske partnerice k povečanju izdatkov za varnost, s prihodom Trumpove administracije je višina izdatkov za obrambo postala ena izmed ključnih determinant transatlantskih odnosov.
Obrambna politika na ravni želja in razmislekov
V luči poslabšanja varnostnih razmer je slišati pozive k dodatnemu povečanju višine izdatkov, torej nad 2 odstotka BDP. Premier Golob je sicer ocenil, da je zvišanje obrambnih izdatkov politična realnost, poroča MMC. Obrambni minister Sajovic je dejal, da Slovenija ni otok sam zase in da se bo morala držati dogovora članic Severnoatlantskega zavezništva. A pozor, Sajovic tudi opozarja, da “ta trenutek sprememb dogovorov ni, so le ideje, želje, pobude, potrebe, razmisleki”.
Razmere so resne, generacijski izzivi nas čakajo, mi pa imamo faking klovne na oblasti. 😳 pic.twitter.com/4PTkZAG6ue
— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) March 5, 2025
Velika cokla pri razvoju in posodobitvi Slovenske vojske je skrajna Levica, ki nasprotuje vsakršnim nakupom vojaške opreme kot tudi članstvu Slovenije v zvezi Nato. Do sprememb na področju izdatkov za obrambo so zadržani tudi pri Socialnih demokratih.
Obrambni načrt EU
Sicer bodo voditelji držav članic predvidoma podprli obrambni naložbeni načrt Evropske komisije, težak 800 milijard evrov, v okviru katerega bo članicam na voljo do 150 milijard evrov posojil. Načrt predvideva tudi sprostitev proračunskih pravil EU.
Ključni del pogovorov bo tudi o krepitvi podpore Ukrajini v njenem boju zoper rusko agresijo. O razmerah na terenu in potrebah ukrajinske vojske bodo sprva govorili z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, nato pa še v ločeni razpravi, poroča STA. Pričakovati je tudi razpravo o mirovnih pogajanjih, ki ta trenutek potekajo na ravni ZDA-Rusija, brez sodelovanja Ukrajine in evropskih držav. Razpravljali naj bi o tem, kako vlogo bi lahko unija igrala pri ohranjanju morebitnega premirja.
ZDA pod Trumpovo administracijo spreminja zunanjo politiko
Do današnjega zasedanja prihaja v okoliščinah spreminjajoče se zunanje politike ZDA. Trumpova administracija je z začetkom mirovnih pogajanj prekinila vojaško pomoč Ukrajini pa tudi deljenje obveščevalnih podatkov, ki jih je doslej s pridom uporabljala ukrajinska vojska. ZDA tudi vse ostreje poziva Evropo, da mora nase prevzeti breme lastne obrambe. Ameriški sekretar za obrambo Hagseth je nedavno evropskim voditeljem predočil, da Evropa ni več glavna varnostna prioriteta ZDA.
Ž. K.