Vodje koalicijskih poslanskih skupin so predlagali umik medijskega zakona z dnevnega reda seje državnega zbora. Zamika obravnave niso predlagali prvič, kot razlog pa navajajo potrebo po temeljitem premisleku ob tako obsežni prenovi.
Paradni zakon ministrstva za kulturo, pod vodstvom Aste Vrečko, je končal svojo zakonodajno pot. Očitno ta le ni tako dovršen, kot ga je sprva zagovarjala koalicija. Nenazadnje ga je povsem raztrgala stroka, tudi leva.
Vodje koalicijskih poslanskih skupin so predlagale umik tretje obravnave predloga zakona o medijih z dnevnega reda redne majske seje Državnega zbora, ki se začne v ponedeljek. Končno odločitev o tem bodo poslanci sprejeli na začetku seje ob potrditvi dnevnega reda.
Pripomb je preveč
Vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič je za TV Slovenija pojasnila, da se obravnava zakona prestavlja na eno od prihodnjih sej. Razlog so številne pripombe in predlogi za izboljšave, ki so jih prejeli po drugi obravnavi. “Odbor za kulturo in ministrstvo za kulturo trenutno preučujeta, ali je mogoče zakon v tej fazi še izpopolniti,” je dejala Avšič Bogovičeva.
To ni prva preložitev obravnave zakona o medijih. Koalicija je že pred tem zamaknila razpravo na matičnem odboru, tudi takrat z utemeljitvijo, da gre za pomemben zakon, ki zahteva temeljit premislek. Kot poudarjajo v koaliciji, je predlog zakona prva celovita prenova medijske zakonodaje v zadnjih 20 letih, zato je odgovorno, da pred končnim sprejemom skrbno proučijo vse pripombe in preverijo ustreznost predlaganih rešitev. Medijska zakonodaja velja za ključni steber demokracije, kar po mnenju koalicije upravičuje dodaten čas za usklajevanje.
Poleg tega bodo poslanci na majski seji obravnavali več drugih pomembnih točk. Med drugim bodo razpravljali o predlogu zakona o delnem povračilu nadomestila plače za skrajšan delovni čas, noveli zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti ter pobudi za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo.
Ozadje in pričakovanja
Preložitev obravnave zakona o medijih sproža vprašanja o tem, ali bo koaliciji uspelo doseči širši konsenz glede predlaganih sprememb. Kritiki opozarjajo, da ponavljajoče se zamike lahko razumemo kot znak nesoglasij znotraj koalicije ali odziv na pritisk javnosti in medijskih deležnikov. Po drugi strani koalicija vztraja, da je cilj sprejetje kakovostnega zakona, ki bo uravnotežil interese vseh vpletenih in okrepil medijsko krajino v Sloveniji.
Seja DZ bo tako priložnost za razpravo o ključnih zakonodajnih predlogih, medtem ko bo usoda zakona o medijih odvisna od nadaljnjih usklajevanj in pripomb, ki jih bo koalicija vključila v končno besedilo.
C. Š.