V Združenju novinarjev in publicistov ocenjujejo, da so nekatere določbe v predlogu zakona o medijih škodljive in da bi bilo treba zakon, če v nadaljnji obravnavi ne bodo popravljene, zavrniti. Med drugim nasprotujejo določbi, po kateri je novinar dolžan razkriti svoj vire, v kolikor mu to odredi sodišče, so zapisali v sporočilu za javnost.
V Združenju novinarjev in publicistov poudarjajo, da je varovanje vira temeljna dolžnost novinarja, v katero ne more posegati niti sodna veja oblasti. Zato menijo, da lahko sodišče novinarju razkritje vira odredi samo v izjemnih primerih, kot so sum terorizma, ogrožanje javne varnosti in podobno.
Nasprotujejo tudi določbi, po kateri do finančne podpore niso upravičeni mediji, ki nimajo zaposlenih najmanj toliko oseb, da njihov skupni delovni čas ustreza vsaj trem zaposlenim za polni delovni čas. Prepričani so, da takšna določba onemogoča podporo ravno tistim medijem, ki šele začenjajo svoje delo in bi bi bili podpore najbolj potrebni.
Država ne sme kriti izgub medijskih hiš
Ne strinjajo se tudi s predlogom, da lahko država financira velike medijske hiše. Te so v Sloveniji praviloma v lasti podjetij z milijonskimi prihodki in dobički, zato ni razloga, da bi jih financirala država, so zapisali. Menijo, da v kolikor takšni mediji ustvarjajo izgubo, morajo za njihovo pozitivno poslovanje poskrbeti lastniki sami, in ne država.
Prepričani so, da bi lahko bila ustavno sporna tudi določba, da morajo tiskani mediji v kolofonu med drugim objaviti število tiskanih izvodov. Menijo, da je to sporno predvsem z vidika enake obravnave medijev, saj podoben pogoj (denimo o dosegu gospodinjstev, klikih) zakon ne zahteva tudi za ostale medije.
Cenzura po presoji uradnikov je nedopustna
“Nasprotujemo določbam, po katerih o tem, kaj je sovražni govor, po lastni presoji odloča medijski inšpektor. V kolikor se ta določba ohrani, bi bilo nujno, da bi lahko medij odločbo inšpektorja izpodbijal v hitrem postopku pred sodiščem, ne pa v upravnem postopku, ki praviloma zaradi preobremenjenosti upravnega sodišča traja več let,” so zapisali.
Nasprotujejo tudi določbi, da so nadzoru inšpektorata in določbam, ki sankcionirajo sovražni govor, podvrženi tudi vplivneži. V združenju namreč menijo, da gre za nepotrebno enačenje posameznikov z mediji, “očitno v želji, da bi preko zakona, ki je v osnovi namenjen medijem, nadzirali in sankcionirali posameznike“. Prepričani so, da lahko slednje nadzira in sankcionira zgolj kazenska zakonodaja, ne pa medijski zakon oz. inšpektorat.
C. Š.