IMF je znižal napovedi globalne gospodarske rasti za letošnje leto, evroobmočju tako zdaj napoveduje padec BDP v višini 10,2 odstotka. Če ne bo drugega vala, lahko naslednje leto pričakujemo rast v višini 6 odstotkov. Nova napoved ne predvideva drugega vala pandemije, ki bi še dodatno znižal padec gospodarske rasti, recesija pa bi se v tem primeru lahko nadaljevala tudi naslednje leto. Pandemija novega koronavirusa bi lahko mnoge pahnila v ekstremno revščino, v primeru pretresov na finančnih trgih pa bi številne države v razvoju lahko zašle v dolžniško krizo.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je znižal napovedi globalne rasti za letošnje leto, tokrat predvidevajo večjo gospodarsko škodo zaradi pandemije novega koronavirusa, kot v prejšnji napovedi izpred dveh mesecev. IMF tako predvideva, da se bo globalno gospodarstvo v letošnjem letu skrčilo za 4,9 odstotka, škoda zaradi recesije pa bo največja po veliki depresiji iz 30. let prejšnjega stoletja. Napovedi so v skladu z napovedmi ostalih institucij, Svetovna banka je ta mesec napovedala 5,2 odstotni padec
IMF evroobmočju napoveduje padec BDP v višini 10,2 odstotka, če ne bo drugega vala, lahko naslednje leto pričakujemo rast
Samo v Združenih državah Amerike (ZDA) se bo po napovedih IMF bruto domači proizvod letos skrčil za 8 odstotkov, še v aprilski napovedi pa so predvidevali 5,9 odstotni padec. Če se ne bo zgodil drugi val pandemije, bomo v letu 2021 ponovno priča gospodarski rasti, za ZDA IMF napoveduje 5,4 odstotno rast oz. 0,4 odsotne točke nižjo kot v aprilski napovedi. V primeru drugega vala epidemije, bodo ZDA priča padcu BDP tudi prihodnje leto in sicer v višini 4,9 odstotka.
Za letošnje leto IMF Kitajski napoveduje 1 odsotno rast BDP, Indiji pa 4,5 odstoten padec. BDP Brazilije se bo po napovedi IMF letos zmanjšal za 9,1 odstotka, mehiški pa za 10,5 odstotka. Tudi izvoznice energentov bodo prizadete, ruski BDP naj bi se letos skrčil za 6,6 odstotka, saudski pa za 6,8 odstotka.
Pandemija novega koronavirusa bi lahko mnoge pahnila v ekstremno revščino
“To je najhujša recesija od velike depresije,” je za medije povedala glavna ekonomistka IMF Gita Gopinath in pojasnila, da škoda ne bo prihranjena nobeni državi. Pandemija je glede na ugotovitve IMF nesorazmerno bolj prizadela gospodinjstva z nižjimi dohodki, kar lahko ogrozi pomemben napredek, ki mu je bil svet priča pri zmanjševanju ekstremne revščine od leta 1990. Takrat je imelo kar 35 odstotkov svetovnih prebivalcev dnevno za preživetje na voljo 1,90 ameriškega dolarja ali manj, do danes pa je ta delež upadel pod 10 odstotkov, navaja Breitbart.
IMF sicer opozarja, da obstaja tveganje, da bo padec BDP še hujši kot v napovedi, kar bi se lahko zgodilo zaradi morebitnega drugega vala pandemije ali pa pretresov na finančnih trgih, ki bi zlasti države v razvoju lahko pahnili v dolžniško krizo.
Rok Krajnc