“[Ta dva državljana] hodita prepogosto v cerkev. Zato nista dobra komunista. Zato bi morala izgubiti službo. Ne moreta leteti – sta na seznamu tistih, ki imajo prepoved letenja. In vse, kar so naredili, je bilo, da so šli preučevat Sveto pismo. To se trenutno dogaja na Kitajskem,” je strategijo kitajske vlade pojasnil predsednik in izvršni direktor Open Doors USA David Curry. Na Kitajskem se od kristjanov zahteva, da obiskujejo cerkve, ki jih odobri vlada, ki so strogo regulirane, vključno z njihovimi pridigami, ki jih urejajo oblasti. Mnogi kristjani so zaradi tega nadzora prisiljeni obiskovati ilegalne podzemne cerkve.
Z nastopom Olimpijskih iger v Pekingu naj bi Kitajska uvedla nove omejitve tudi za spletno versko vsebino, ki bo v bistvu prepovedala evangeljsko Sveto pismo le nekaj dni po zaključku iger, poroča kristjanski nadzornik preganjanja China Aid. In medtem ko mnogi navdušeno spremljajo svetovno športno tekmovanje, mnogi aktivisti to priložnost izkoristijo za ozaveščanje o grozotah Kitajske in kršitvah človekovih pravic proti verskim manjšinam, kot so kristjani in Ujguri. Vodja varuha verske svobode je obžaloval, da se kitajsko preganjanje kristjanov še naprej stopnjuje.
“Postaja vse slabše,” je za Christian Headlines povedal predsednik in izvršni direktor Open Doors USA David Curry. Kitajska se je na letošnjem svetovnem seznamu, ki uvršča najslabše države na svetu po preganjanju kristjanov, uvrstila na 17. mesto. Poročilo pravi, da se kristjani na Kitajskem “soočajo s povečanim pritiskom kitajskih oblasti” deloma zaradi “najbolj zatirajočega in izpopolnjenega” nadzornega sistema na svetu.
Kitajski predsednik je “Veliki brat”
Kitajski predsednik Xi Jinping “ve, da ne more izkoreniniti” kristjanov v komunistični državi, je dejal Curry, saj jih je približno 96 milijonov. Curry je pojasnil: “Torej počasi duši krščansko vero in to počne z visokotehnološkim nadzorom. Gledajo in spremljajo vsakogar, kaj počnejo – s prepoznavanjem obraza in drugimi stvarmi.” Enakega mnenja je nemška sinologinja Katharina Wenzel-Teuber, ki meni, da kitajski katoličani kljub sporazumu med Vatikanom in Pekingom živijo pod hudim pritiskom. Po besedah urednice časnika “Chine heute” so posebej ostri prisilni ukrepi proti duhovnikom, redovnicam in redovniškim skupnostim, ki pripadajo t. i. podzemni Cerkvi, ki je vlada v kitajski prestolnici ne priznava.
Sporazum med Vatikanom in Kitajsko “zelo omejen”
Sveti sedež in Ljudska republika Kitajska sta se dogovorila glede imenovanja škofov in ustanavljanja škofij. V skladu s sporazumom kandidate za nove škofe predlagajo kitajske oblasti, imenuje pa jih papež. Na območju osrednje Kitajske je trenutno več kot 50 škofij brez svojih škofov. Imenovanje novih škofov s strani papeža je ena temeljnih strukturnih značilnosti Katoliške cerkve. Vlada v Pekingu pa na to gleda kot na izključno notranje kitajsko vprašanje in prepoveduje sleherno vmešavanje iz tujine.
“Versko-politični pritisk v zadnjih letih nenehno narašča,” je dejala Wenzel-Teuberjeva in dodala, da “oblasti poskušajo začasni sporazum izkoristiti za svoj cilj, da bi povsem odpravile podzemno Cerkev.”
Kitajska je versko zelo raznolika
Po navedbah Kitajskega centra v Sv. Avguštinu pri Bonnu je tam uradno priznanih pet religij: budizem, daoizem, islam, protestantizem in katolištvo. Med 1,4 milijarde Kitajcev je okoli 185 milijonov budistov, okoli 23 milijonov muslimanov, približno 38 do 60 milijonov protestantov, okoli 10 milijonov pa je katoličanov. Število pripadnikov daoizma ni preverljivo. Še vedno imajo veliko vlogo tradicionalna ljudska religioznost in nekatere religije, ki jih država ne priznava.
Sodeč po nekaterih raziskavah se 61 odstotkov Kitajcev izreka za “prepričane ateiste”, po drugih pa je “pravih ateistov” med Kitajci le okoli 15 odstotkov. Razlikujejo se tudi podatki o katoličanih, ki naj bi jih bilo od šest in deset milijonov. Vatikanska statistika poroča o 147 škofijah in drugih katoliških upravnih enotah na Kitajskem, medtem ko uradne kitajske številke navajajo 95 škofij.
Tanja Brkić