Zdaj je že očitno, da težko pričakovane zdravstvene reforme ne bo. Edina omembe vredna sprememba v času te vlade je anti-reforma oz. sabotaža zdravstvenega sistema z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bo čez nekaj let davkoplačevalce stala več kot dvakrat toliko, kot bi plačevanje premij zavarovanj zasebnim zavarovalnicam. Vlada se zato vrača k osnovam – tam kjer ima svojo ekspertizo. Zopet bodo staknili glave in našli kreativne načine, kako iz naših denarjev izbezati še nekaj dodatnih davkoplačevalskih evrov. Seveda za enako neučinkovito storitev javnega zdravstva. Javno zdravstvo sicer medtem razpada pred našimi očmi – otroško kardiologijo zapušča še en priznani pediater.
Strateški svet za zdravstvo in prehrano sta namreč na skupni seji dosegla soglasje, da je treba omejiti dostopnost do alkoholnih in sladkih pijač ter tobačnih izdelkov. Med drugim bi to dosegli z dvigom DDV in trošarin, poročata spletni portal MMC in STA. Ta vlada bi se teme lotila podobno kot vseh drugih – z višanjem davkov. Ko si kladivo, so vse tvoje težave videti kot žeblji.
Vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj pravi, da se tej temi v Sloveniji izogibamo že več kot desetletje. Kot rešitve je izpostavil dvig DDV in trošarin, a ob tem poudaril, da njihov namen ni dvigovanje davkov, ampak nižanje stroškov v zdravstvu. Težko pa je razumeti, kako dvig DDV in trošarin razumeti drugače kot “dvigovanje davkov”.
Pri tem ponovi staro mantro skoraj vsakega propadlega centralno-planskega zdravstvenega sistema, da se zaradi kajenja, čezmernega uživanja alkohola in sladkih pijač ustvarjajo dodatni in nepotrebni stroški povzročanja škode v zdravstvu. “Mi smo danes odprli zelo kakovostno debato in možnost je, da stopimo korak naprej,” je dejal. Specialist kardiologije Zlatko Fras, član strateškega sveta za prehrano, pravi, da nezdrav življenjski slog ključno pripomore k nastanku kroničnih nenalezljivih bolezni. “Ne gre za to, da bi hoteli posamezniku omejevati neke njegove užitke, ampak na to vplivati z usmerjanjem dostopnosti do tistega, kar vemo, da zdravju škoduje,” je dejal Fras. To je po njegovem mnenju “izjemna naložba v prihodnost”, saj se bo to poznalo na zdravju prihodnjih generacij. “Kajti bremena kroničnih bolezni, ki jih doživljamo že danes in jih bomo v prihodnjih letih še toliko bolj, noben zdravstveni sistem ne more obvladati,” je dodal.
Novi davki in prepovedi
Člani strateških svetov predlagajo raziskavo povečanja davka na sladke pijače, alkohol in tobak, uvedbo alkoholne politike, prepoved prodaje e-cigaret, tobaka za žvečenje ter posebnih arom za tobačne izdelke. Prav tako predlagajo prepoved kajenja in ogrevanih tobačnih izdelkov pred javnimi ustanovami, omejitev števila in vrst prodajnih mest ter omejitve njihove lokacije zlasti v bližini izobraževalnih ustanov in mest, kjer se mladi zbirajo.
Dodatno so predlagali ukrepe za sladke pijače, alkohol in tobačne izdelke, kot so prepoved oglaševanja, prodaje do 21. leta starosti ter prepoved prodaje v javnih ustanovah in njihovi okolici. Člani obeh svetov tudi podpirajo obvezna zdravstvena opozorila na embalaži in ukrepe za povečanje dostopnosti domačega in ekološkega sadja ter zelenjave. Predlagani ukrepi bodo podrobneje določeni vključno s predlogom prepovedi elektronskih cigaret, ki so jo že uvedle druge države.
Premier Robert Golob je na oktobrski seji državnega zbora napovedal, da bo ministrstvo za finance preučilo dodatne vire financiranja socialnih transferjev s povečanjem trošarin na tobačne izdelke, sladke in žgane pijače. Ta sredstva bodo namenjena vsem ranljivim skupinam, ne le za socialno pomoč.
Od zdravstvene reforme ostali le še davki
Vlada torej jasno signalizira, da v tem mandatu razen dodatne obremenitve vseh potrošnikov ne namerava narediti prav nobene konkretne reforme v zdravstvu. Tisti, ki pijejo alkoholne pijače in kadijo cigarete, bodo to še vedno počeli, saj jih tudi trenutna huda inflacija pri tem ni ustavila. Bodo pa vse revnejši. Za sladke pijače je znano, da so poceni, empirični podatki iz tujine pa kažejo, da višanje cen takšnih pijač najbolj prizadene standard najrevnejših, saj jih višje cene ne prisilijo, da bodo nato pili vodo, ampak še vedno sladke pijače – le denarja bodo imeli manj. Prav tako je Slovenija majhna država, kjer skoraj pol prebivalcev živi blizu meje tuje države.
Če bo velika paleta priljubljene pepsi cole več evrov cenejša v Avstriji ali Italiji, bodo šli po njo pač tja – fenomen, ki smo ga opazili že v času, ko so bila naša goriva veliko dražja kot npr. v Avstriji. Še posebej bodejo v oči razlike v cenah živil med bogatejšo Italijo in Slovenijo – če bo Slovenija populistično dvigovala davke na sladke pijače, alkohol in tobak, bodo razlike v cenah postale še bolj drastične, slovenske trgovine bolj prazne, hkrati pa bo bolj prazna slovenska davčna blagajna. Država si obeta večje prihodke, če pa se poglobimo v številke prodaje goriva v času, ko je bilo naše gorivo občutno dražje kot v Avstriji, hitro ugotovimo, da se bodo potrošniki prilagodili, izplen Fursa pa bo paradoksalno celo manjši kot prej, ko so bili davki nižji.
Prav tako je težko razumeti, zakaj bi država kar ad hoc prepovedala prodaje e-cigaret, saj je empirično dokazano, da prav e-cigarete največ kadilcem običajnih cigaret pomagajo premagati odvisnost. Čeprav so tudi e-cigarete škodljive, niso tako škodljive kot običajni tobačni izdelki. Prepoved prodaje je torej pljunek v obraz borbi proti zasvojenosti s cigaretami.
Zdravstvo medtem razpada
Zdravstvo medtem ni rešilo niti ene kronične težave, s katerimi se spopada. Družinskih zdravnikov je vse manj, prav tako glavne splošne bolnišnice zaradi neurejenih razmer zapuščajo priznani zdravniki. Kot poroča Delo, je službo za pediatrično kardiologijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani zapustil Miroslav Elek, kardiolog iz Sarajeva, ki se seli v Beograd. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je poleti podalo pet zaposlenih na kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja kirurške klinike UKC Ljubljana.
Ljubljanski klinični center je marca zapustil tudi otroški srčni kirurg Roman Gebauer, in sicer zaradi neurejenih razmer, saj je dobil občutek, kot da ga ne potrebujejo. Da bi situacijo razčistil, je vodstvu poslal elektronsko pošto, na katero pa se odzval nihče od vodilnih.
Več kot očitno je, da trenutna vlada in vodstvo, ki ga je ta nastavila po javnih zavodih, ni kos nastali situaciji. Zmanjšana poraba kokakole med revnimi je še največ, kar si lahko zada kot cilj.
Mitja Iršič