Kakor drži reklo, da “iste sorte ptičev skup’ letijo”, tako te dni ne preseneča, da je Luka Mesec opravil intervju z enako motenim spletnim portalom na Hrvaškem, imenovanem Novosti, ki je znan po svoji nastrojenosti proti katoliški cerkvi in smatra povojne zločine komunistov v Kočevskem rogu za navadne izmišljotine. Mesec je v intervjuju med drugim povedal, kako se delavski razred, ki ga naslavlja Levica, ne zaveda, da je delavski razred, svaril je pred prvakom SDS, ki se po njegovih besedah zgleduje po madžarskem premierju, in dejstvo, da je SDS dobil 25 poslancev v parlamentu, označil za nedemokratično.
“Skrajno desni pol, SDS s 25 odstotki volivcev in 25 poslanci v bodočem parlamentu, je postal orbanovska stranka. To pomeni, da so Janša in njegovi zdaj odkrito nedemokratično in antiliberalno nastrojeni,” je povedal Mesec v intervjuju. Kako je prišel vodja Levice do zaključka, da zato, ker je večina volivcev podprla SDS, to pomeni, da je SDS nedemokratična, je najbrž eno od tistih vprašanj za milijon evrov, na katera ne bomo nikoli dobili odgovora. Še bolniki, ki trpijo za mrzlico, premorejo več koherentnosti.
Po Meščevih besedah naj bi bil predsednik SDS Janez Janša “nevaren, ker njegov želeni režim realno funkcionira v sosednji Madžarski, on pa bi ga rad prenesel v Slovenijo”. Z drugimi besedami, Mesec je proti stabilni gospodarski rasti, nižanju brezposelnosti, varnosti, višanju življenjskega standarda v državi ter stabilni vladi, ki je na zadnjih volitvah osvojila dvotretjinsko večino. “Mislim, da ta pojav lahko imenujemo neofašizem,” je povedal Mesec. Če to upoštevamo, je kaj hitro jasno, kakšno Slovenijo si želi Mesec.
Levica še naprej cinca
Levica ne ve čisto zares, kaj sploh hoče. Stranka naj bi bila razdeljena na dva pola. Del hoče v koalicijo, medtem ko bi bili preostali še naprej radi v opoziciji. Mesec kot kompromisno rešitev navaja portugalski model, kjer sta Levi blok in Komunistična partija del opozicije, a vseeno sodelujeta s sredinsko koalicijo. Kar pa je izpostavil, je, da se na nikakršen način ne vidijo v koaliciji z Janšo. “Evropski klub krščanskih demokratov (EPP) ima v celoti, če temu tako rečem, diametralno nasprotna stališča z našimi.” Del EPP je tudi vladajoči Fidesz Viktorja Orbana na Madžarskem. “Verjamem v možnost nekakšne anti-Janša rešitve, čeprav Janša ni edini problem.”
Ko je novinar izpostavil, da Mesec govori, kot da je “treba slovenski buržoaziji pomagati, da obstane”, se je slednji z izjavo strinjal. “To je točno,” je dejal in dodal: “Oblikovanje domače elite v Sloveniji je propadlo s krizo 2008.” Slednje je še toliko bolj smešno, če upoštevamo, da Mesec v istem intervjuju opozarja, kako Slovenija potrebuje buržoazijo, po drugi strani pa skuša redefinirati delavski razred. “Tisti, ki iščejo prototipnega proletarca v kombinezonu, umazanih rok in čistega srca, bodo vedno ostali razočarani. K delavskemu razredu je treba pristopiti realno, k takšnemu, kakršen je danes. Sestavljen je iz lumpenproletarcev, brezposelnih kot tudi kulturnikov in akademskih prekarcev itd. Skušamo nagovarjati vse te segmente.”
Salonska Levica še naprej salonska
Za Mesca je problem, da se ljudje, ki naj bi jih nagovarjali, niti sami ne zavedajo, da so delavski razred. Zares prečudovit primer razmišljanja predstavnika salonske levice. Predstavnik delavskega razreda ni običajen delavec, temveč akademik oziroma brezposelni. Bližje resnici, ki si je Levica ne upa priznati, je dejstvo, da Levica ne nagovarja delavcev, temveč ljudi, za katere si domišlja, da so delavci. Analize so namreč pokazale, da je Levica največ glasov dobila v najbolj razvitih delih države, to je na slovenski obali ter v središču Ljubljane, kjer živijo ljudje z najvišjim standardom. Preostali deli, kjer je delavstvo številčno močnejše, so pripadli SDS.
Kar je še bolj zanimivo, je Meščeva lastna hinavščina. Medtem ko se usti o podpori delavcev, pa Levica, kakor je pred časom poročal Dnevnik, sama ne plačuje svojih lastnih delavcev. Zares, to je zlat primer stranke, ki naj bi se borila za delavce, v resnici pa jim gre samo za lasten užitek.
Ivan Šokić