“Ključno je, da so bile te specialne misije očitno narejene protokolarno neprofesionalno, o vsebini ne vemo nič, rezultat je dvomljiv, če pa bo do rezultata prišlo, se bojim, da oblast tega rezultata ne bo znala unovčiti,” je pomen afriških misij Klakočar Zupančičeve in Fajonove komentiral mednarodni pravnik Pogačnik.
Pred dnevi sta v javnosti veliko prahu dvignila obiska predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič in zunanje ministrice Tanje Fajon na afriški celini. Mnogi se ob številnih protokolarnih zdrsih, zlasti neprimernih oblačilih in bizarnih izjavah, sprašujejo, kaj njun obisk dejansko prinaša Sloveniji iz mednarodnopravnega vidika. V javnosti se namreč špekulira, da namen obiskov ni bil predvsem pridobivanje podpore za nestalno članstvo v varnostnem svetu OZN in da sta bila obiska prej turistične narave. Spet drugi obiska dojemajo kot priložnost za povezovanje z državami afriškega kontinenta, s katerimi se je stike doslej nekoliko zanemarjalo, s tem pa zamudilo določene priložnosti. Kaj v mednarodnopravnem pomenu obisk državnic prinaša Sloveniji, smo se pogovarjali s strokovnjakom za mednarodno pravo Miho Pogačnikom.
Pogačnik je mnenja, da je “po eni strani je dobro, da se Slovenija multilateralno odpira, in da se pojavlja na kontinentih, ki jih doslej ni pokrivala … Slovenija ima namreč trenutno veleposlaništvo v Afriki zgolj v Kairu. Drugo pa je vprašanje, ki se je zadnje čase pojavljalo – o smiselnosti, smotrnosti teh obiskov, ki se jih je utemeljevalo na zelo različne načine, v krogu. Od tega, da gre za lobiranje za sedež nestalne članice republike Slovenije v varnostnem svetu OZN, prek tega, da gre za nekakšno krepitev prisotnosti Slovenije v afriški regiji, prek tega, da gre za študijski obisk, kar je zelo zanimivo, do tega, da je šlo za neke vrste turizem. In potem se je to vrtelo v krogu, večkrat …” Pogačnik je v nadaljevanju poudaril, da je v diplomaciji vsaka malenkost zelo pomembna, zlasti ko gre za oblačenje itd. Če se spusti dve ali več stopenj na področju protokola, gostitelji dobijo določen signal …
Bivša novinarka @tfajon se za @RTV_Slovenija javlja z izleta v jedrni Afriki in poroča o svojih "modrih" ugotovitvah o Etiopiji.
😂 pic.twitter.com/vWcOkTjYgu— Albin Vrabič (@AVrabic) April 10, 2023
Gostitelji na nivoju, slovenska delegacija kot skupina turistov
Afriški gostitelji so namreč slovenski državnici oz. slovensko delegacijo pričakali na nivoju poslovnega oblačenja, medtem ko se je slovenska delegacija pojavila bolj kot “skupina turistov”. Afriške države so kljub vsemu resne države. Res je, da imajo probleme, so nerazvite … Ampak v diplomaciji se ta nerazvitost ne odraža, pojasni Pogačnik. Kot poudari, je diplomacija stara veščina in v diplomaciji velja načelo suverene enakosti držav, kar pomeni, da se države vzajemno spoštujejo, vzajemno priznavajo itd. “Ena je velika, ena je majhna, ena bogata, ena je revna, ampak ko sedejo za mizo, se vzajemno enako spoštujejo, ker so vse suverene, vsaka nad svojim bogastvom ali svojo bedo.” Z raznimi neprimernostmi in nedostojnostmi do gostiteljev je bila po njegovem morda narejena določena škoda … Verjetno s strani slovenske delegacije ni šlo za namerno nespoštovanje, morda pa ne vedo ali ne znajo …
Nestalni sedež v varnostnem svetu OZN je mantra za notranjepolitične potrebe
In kakšni so rezultati tega pregrešno dragega potovanja v afriške države? Bo naša država zaradi tega dosegla željene cilje? Kot pove Pogačnik, dejansko ni vpogleda v to, kaj sta naši delegaciji tam govorili, kakšne obljube so bile dane, kaj je bilo sprejeto itd. “Prvi vtisi so malce čudni, eksotični, celo slabi. Glasovanje v varnostnem svetu OZN je tajno. Vzhičenost nad tem, da bi neka predsednica DZ s svojo dobrodušnostjo nad državo gostiteljico dosegla nestalni sedež v varnostnem svetu, je malo verjetno …” Dejstvo je, da imajo Kitajska, Rusija in druge konkurenčne države (ki imajo v regiji določen interes) zelo velik vpliv na to, koga se bo izbralo v varnostnem svetu. Z neko “prisrčnostjo in eksotiko, ki prihaja iz Evrope” je zmotno in precej naivno pričakovati, da bi v primeru afriških držav, ki so ekonomsko popolnoma odvisne od močnejših držav, dosegli neko politično odločitev o tem, kdo bo sedel v varnostnem svetu. Nestalno članstvo v varnostnem svetu se v javnosti pojavlja “kot mantra, ki se pojavlja vsake toliko časa, ko je Slovenijo potrebno narediti pomembno bolj iz notranjepolitičnih kot zunanjepolitičnih vzgibov”.
“Kaj pa, če mi dejansko pridemo v varnostni svet OZN? Kaj se bo pa potem zgodilo? Ali je ta vlada, ta garnitura sposobna iz tega kar koli iztržit, ali pa to počne samo zato, da se bo lahko doma hvalila, da je dobila sedež nestalne članice varnostnega sveta OZN za tisti dve leti? Ali je naša diplomacija sposobna v teh dveh letih karkoli iztržiti? Je, ker imamo diplomacijo in ta je profesionalna! Samo diplomacija potrebuje navodila! In navodila morajo biti politična in ekonomska. Če pa nimate ekonomske in politične strategije in ta vlada je na tem področju šibka, potem ne vem, kaj bo počela diplomacija! Kaj bomo od tega imeli … Lahko bi imeli zelo veliko od nestalnega članstva v varnostnem svetu. Toda če se nam posreči, ali je ta konkretna oblast sposobna iz tega karkoli iztržiti?”
Misije so bile protokolarno neprofesionalne
Pogačnik se sprašuje, ali se tovrstne poteze splača “vleči”, ker ni naslednjih rešitev. “Ali pa so, ampak jaz jih ne vidim.” To, da je nekdo proti Janezu Janši in da nima lastne strategije, nima v varnostnem svetu nikakršne teže. “Ključno je, da so bile te specialne misije, očitno narejene protokolarno neprofesionalno, o vsebini ne vemo nič, rezultat je dvomljiv, če pa bo do rezultata prišlo, se bojim, da oblast tega rezultata ne bo znalo unovčiti,” je bistvo povzel Pogačnik. Bi pa bila pozicija v varnostnem svetu velika priložnost (podobno kot v EU in Natu), da bi bili soudeleženi skupaj z velikimi akterji in odločali o velikih zadevah. Slovenija bi soodločala o varnostnih potezah in vidikih sveta, kar ni nepomembna zadeva.
Domen Mezeg