Slovenija je bogata z gozdovi, saj je z njim prekritih preko 58 odstotkov površin, s čimer se uvrščamo v sam vrh v Evropski uniji. Bogastvo gozdov je vir kisika in čistega zraka, vir preživetja za gozdarje in na žalost tudi dotok financ določenim političnim akterjem, kjer je mogoče zaznati omrežja iz prejšnjih sistemov. Po odstavitvi Zlatka Ficka iz SiDG so na površje priplavale vse nepravilnosti in fiktivno sodelovanje z Zavodom za gozdove Slovenije, pri tem pa razkrile tudi njihova politična ozadja. Kot kaže, je v ozadju toliko nepravilnosti, da se celo govori, da gre za eno večjih afer, za katero pa stoji nekdanji minister za kmetijstvo in vodja stranke SD Dejan Židan.
Gozdarstvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izkoriščanjem, načrtovanjem, gojenjem in varstvom gozdov. Gospodarski del gozdarske dejavnosti izvajajo gozdarska podjetja, upravljanje pa vodi Zavod za gozdove Slovenije, ki ga je ustanovila država in preoblikovala v javni zavod. Dodatno je leta 2016 vlada, ki jo je vodil Miro Cerar, ustanovila podjetje Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG), saj je s tem želela spodbuditi domačo pridelavo in obdelavo lesa. Ustanovitev družbe bi lahko pozitivno vplivala na lesno industrijo in prispevala k naravnemu bogastvu, a se je zgodilo ravno nasprotno.
Toda pri ustanovitvi družbe Slovenski državni gozdovi so tako bile v ozadju popolnoma drugačne namere, poroča Portal Plus. Po tem, ko je Cerarjeva vlada družbo ustanovila, je slednja pristala pod pokroviteljstvom DeSUSa, ki ga je vodil takratni predsednik Karel Erjavec in v resor takratnega ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Dejana Židana. Po tej navezi je tako leta 2017 direktor družbe postal predsednik pokrajinskega odbora DeSUS v Kočevju, Zlatko Ficko. Nadzorniki so v tem primeru potrebovali nekaj let, da so odkrili nepravilnosti. Na NOVA24TV smo že pisali, kaj se je dogajalo v omenjeni družbi, kot sta na primer Fickova sklenitev spornega posla za gradnjo nove poslovne stavbe in naveza za medsebojno financiranje z Zavodom za gozdove – ta je postal odlagališče odsluženih političnih kadrov, saj so za vodjo območne enote Nazarje med drugim zaposlili nekdanjega poslanca LMŠ Darija Krajčiča, potem ko je odstopil po odmevni aferi kraje sendviča v ljubljanskem Maximarketu. Kot smo izvedeli, je direktor ZGS Damjan Oražem samo zanj priredil celo javni razpis.
V javnost so prav tako prišle informacije o izvajanju mobinga nad strokovnimi delavci, kajti družba SiDG je imela veliko vrhunskih strokovnjakov brez političnih vizitk tranzicijske levice. Ficko se je odločil to spremeniti in začel rušiti razmerje med zaposlenimi s ciljem, da družba postane vir financiranja stranke DeSUS, ki jo je takrat še vodil Erjavec. Ficko naj bi prav tako goljufal na razpisu, ko je lagal o svojih vodstvenih sposobnostih, v začetku maja pa sta bila odstavljena skupaj z direktorico za finance Darjo Derganc.
Že v preteklosti smo pisali o pričevanju ljudi blizu SiDG, da se je les na črno odvažal v Avstrijo že nekaj let, saj se delež uradno posekanih kubičnih metrov lesa ne ujema z dejanskim. Tako naj bi odstopale številke nekje med 15 in 30 odstotki. Ker je cena na črno odvoženega lesa lahko nižja za okoli 50 odstotkov ali celo več, se je po tej tezi slovenske gozdove oškodovalo za najmanj 15 milijonov evrov letno. Kar pa še ni vse, saj smo med drugim že poročali o tem, da je družba s hlodovino ravnala malomarno in prodajala les na javnih dražbah po nižji ceni od tiste, ki je bila opredeljena po ceniku.
Zavod za gozdove Slovenije še vedno Židanova trdnjava
Po zamenjavi Ficka je njegovo funkcijo je kot vršilec dolžnosti prevzel nekdanji predsednik nadzornega odbora Samo Mihelin, katerega čaka še ogromno izzivov. Kaj se bo zgodilo s spornim projektom nove poslovne stavbe, katere investicija je narasla na rekordnih 7 milijonov evrov, še ni jasno, je pa znano, da naj bi v času Ficka, za izvajalca že bilo izbrano podjetje Riko, d.o.o., ki je v lasti Janeza Škrabca. Poleg same preiskave, Mihelina še čaka naloga za sestavo strokovnega sveta SiDG, katerega trenutni predsednik je Damjan Oražem, ki je presenetljivo tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije. Na mesto direktorja je bil Oražem imenovan zatem, ko je takratni kmetijski minister Židan čez noč razrešil njegovega predhodnika. Pri tem je naravnost neverjetno, da Židan taji poznanstvo z Oražmom, saj je zaradi njega razrešil nekdanjega direktorja Iva Trošta in praktično čez noč nastavil Oražma. Čeprav Židan trdi, da Oražem ni član Socialnih demokratov, pa ga izdajajo njegove družinske povezave, ki jih bomo razkrili v prihodnje.
Zoper zavod so že padle kazenske ovadbe in je tako pristal pod drobnogledom Računskega sodišča in Komisije za preprečevanje korupcije. Kot smo že omenili, je SiDG lani sklenila sporazum z javnim Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS) o sodelovanju pri skupni izbiri dreves za možen posek, pri pripravi podatkov za plan v letu 2020 in preliminarni plan gospodarjenja z državnimi gozdovi v letu 2021, pri označitvi meja parcel v lasti Republike Slovenije ter medsebojnim obveščanjem o tekočih delih v gozdovih. To pa so le fiktivne postavke, ki so omogočale prikrito financiranje. Kot nam je razkril dober poznavalec razmer v podjetju, naj bi SiDG z Zavodom za gozdove sklenil sporazum v vrednosti kar 280 tisoč evrov, po vsej verjetnosti pa so s tem nameravali krpati luknjo omenjenega zavoda, ki je poleti znašala milijon evrov in so jo deloma zakrpali pri finančnem in kmetijskem ministrstvu.
SiDG je takrat zastopal Ficko, Oražem pa Zavod za gozdove Slovenije. Preiskava bo tako pokazala, kaj točno se je dogajalo v Zavodu in v omenjeni družbi ter koliko denarja je bilo izgubljenega.
Sara Kovač