“Zagotovo bo Janez Janša skušal za nagovarjanje volilnega telesa na ruralnih območjih, kjer je slabši dostop do interneta in kabelske televizije ter drugih medijev uporabiti tudi Novo24TV,” je FDV profesor za medije Marko Milosavljević izjavil za Delo.
Delo, sicer jasno politično usmerjen medij, je Milosavljevićeve besede objavilo pod rubriko #besedanikonj, češ da gre za izjavo, ki je pomenljiva, pomembna in pozornosti vredna.
Ciljno usmerjene besede
Politični agitator Marko Milosavljević je svoje besede seveda zapisal z imenom opravičevanja samodržne poteze vodstva RTV Slovenija, ki je izklopilo Multipleks C, na katerem je gostovala tudi naša televizija Nova24. Konotaciji besed sta vsaj dve.
Prva je ta, da je naš (povsem zasebni) medij osebni bilten Janeza Janše. Druga je, da ima RTV Slovenija prav, da je 60 tisoč gledalcem onemogočila gledanje našega programa (brez vsakega razloga), pri tem pa je Nova24TV v njegovih očeh tako škodljiva za percepcijo navadnih smrtnikov, da jo je treba izklopiti, preden jo “Janša uporabi za nagovarjanje svojega političnega telesa“.
Se v Sloveniji lahko sliši le ena plat zgodbe?
Milosavljević nas je najbrž zamenjal z Mladino, ki je v zadnjem desetletju postala bilten skrajno leve stranke Levica, in Delom, Večerom, Pop TV ter mediji Odlazkove hobotnice, ki poslušno in povsem agitpropovsko promovirajo vsak nov levi obraz, ki jim ga servirajo strici iz ozadja.
Milosavljević očitno meni, da se lahko v Sloveniji sliši le ena resnica, medtem ko je treba redke glasove, ki se ne strinjajo z vsakokratno levo oblastjo, cenzurirati – tudi povsem brez razloga, kot je naredila RTV Slovenija.
Milosavljević že v preteklosti žalil naš medij
Spomnimo, Marko Milosavljević je v preteklosti naš medij že verbalno oblatil “za strankarsko glasilo, ki ni medij”, za kar ga je doletela tožba, zato bo imel možnost svoje trditve dokazati tudi na sodišču.
V času vlade Janeza Janše je zaslovel po svojem agitpropovskem pričanju pred Evropskim parlamentom, kjer je bil njegov govor komplot laži, podtikanj in insinuacij, v katerem je trdil, da se vlada do medijev vede avtokratsko in jih želi uničiti. Še bolj znan je postal, ko je novinarju New York Timesa povedal, da Pop TV pošilja svoje televizijke prispevke lastnikom (PPF) v Prago na preverjanje, da ne bi užalili takratnega predsednika vlade (Janeza Janše). Vse to je trdil, medtem ko je Pop TV vodil intenzivno kampanjo proti takratni vladi.
Milosavljević je med drugim imenovanje Uroša Urbanije za direktorja televizijskega dela RTV Slovenija označil kar za “putinizacijo” javnega zavoda. Prav nič pa se ni oglašal, ko je trenutno vodstvo RTV ukinjalo oddaje in na čakanje pošiljalo etablirane novinarje, ki so se jim zamerili, ne zato, ker bi bili desni, ampak ker so sodelovali s prejšnjim vodstvom RTV.
Nadzor javnega mnenja
Velika žalost slovenske medijske krajine je, da imajo očitni agitatorji, kot je profesor Milosavljević, še vedno dostop do glavnih medijev, ki jih lahko mirno uporabljajo za širjenje svojih političnih in ideoloških prepričanj.
Krojači javnega mnenja
Več kot očitno je, da so v Sloveniji dovoljeni le zelo specifični krojači javnega mnenja, ki ustvarjajo vzdušje javnega konsenza, ki ga v resnici ni – Milosavljević o medijih, Janja Božič Marolt o politbarometrih, Bogomir Kovač in Jože P. Damjan o ekonomiji, Dušan Keber o zdravstvu in Gregor Repovž o politiki.
I. K.