Nekdanja bolivijska predsednica Jeanine Áñez je v sredo zabeležila že tretje leto preživljanja zaporne kazni, ki jo je doletela zaradi aktualne bolivijske socialistične vlade. V objavljenem javnem pismu je znova izrekla, da je nedolžna, in zahtevala, da jo sodišče izpusti.
Bolivijska odvetnica in političarka Jeanine Áñez je na oblast prišla leta 2019 sredi politične krize, zatem ko je 20. oktobra po množičnih protestih zaradi spornih volitev odstopil nekdanji socialistični predsednik Evo Morales. Skupaj s člani kabineta je iz države zbežal v Mehiko, od koder je napovedal nadaljnji politični boj.
Morales je na vsak način želel ostati na oblasti, in sicer neodvisno od načina in izbire sredstev. To je skušal izpeljati s teptanjem državnih ustavnih omejitev mandata, kar bi mu omogočilo že četrto kandidaturo na volitvah leta 2020. Trdil je, da so omejitve mandatov kršitev njegovih človekovih pravic. Leta 2019 je tako na domnevno spornih in goljufivih volitvah zmagal, kar je sprožilo množične proteste, zaradi katerih je pozneje odstopil in zbežal iz države.
Zaradi odsotnosti bolivijskih ministrov in drugih visokih uradnikov je bila Jeanine Áñez, ki je bila takrat druga podpredsednica bolivijske senatorske zbornice, naslednja v vrsti bolivijske predsedniške linije, zato je prevzela oblast, kar je bila tudi njena odgovornost. Na oblasti je bila manj kot eno leto, in sicer do časa pred volitvami leta 2020, na katerih ni kandidirala, čeprav je bila do kandidature upravičena.
Na volitvah se je stranka Gibanje proti socializmu (MAS) vrnila na oblast prek sedanjega socialističnega predsednika Luisa Arceja, leto za tem pa je bolivijsko sodišče Jeanine Añez spoznalo za krivo “vodenja državnega udara”, s katerim je prišla na oblast. Vse obtožbe je takrat zavrnila in državo označila za “strahopetno”. Kot odgovor na obtožbe o genocidu je tedaj dejala, da vlada spominja na “čisto diktaturo”. Očitali so ji namreč tudi smrti med protesti, ki jih je leta 2019 sprožila Moralesova domnevna goljufija na volitvah.
Jeanine Áñez: »Ugrabili so me in me iztrgali iz družine.«
V sredo, na tretjo obletnico njene aretacije, je Jeanine Áñez na svojih družbenih omrežjih objavila ročno napisano odprto pismo, v katerem je znova izrazila svojo nedolžnost in status politične zapornice vladajoče socialistične vlade. “Pred tremi leti, pred 1095 dnevi, so me ugrabili, iztrgali iz moje družine in mojega kraja v mestu Trinidad in me odvedli v mesto La Paz v nezakonit center za pridržanje, kot je naročil Evo Morales,« je zapisala. »Zapreti je želel svoje politične nasprotnike prek sodnih zapisov, izdelanih na podlagi njegove zgodbe o ubežniku pred pravico in pred državo.” Moralesa in njegovo stranko je prav tako obtožila “intelektualnega in moralnega avtorstva” dejanj, ki so privedla do goljufivih volitev oktobra 2019, Moralesovega odstopa in nato domnevnih trditev o “državnem udaru”.
“Evo Morales je kriv za opustitev svojih funkcij in pobeg iz države, ko je bil še predsednik Bolivije, javno je odstopil s položaja prek medijev in družbenih omrežij, ne da bi formaliziral sprejem ali zavrnitev njegovega odstopa s strani zakonodajne skupščine, kar je povzročilo 18 ur državnega vakuuma, kaos v državi in izvršilni veji oblasti, stopnjevanje nasilja in stanje nuje, danes pa je kljub temu nekaznovano svoboden,” je bila kritična.
Arce je Moralesov “popravljen alter ego”
Jeanine Áñez je zatrdila, da je “lakota po neomejeni in večni moči požrla MAS z Moralesom” in zdaj tudi s predsednikom Luisom Arcejem, ki ga je opisala kot Moralesov “razširjen in popravljen alter ego”. V nadaljevanju je številne zadeve očitala tudi zakonodajalcem in pravosodju, pismo pa zaključila z zahtevo po pravicah in svoboščinah, ki so ji bile odvzete, in preživljanju ustrezne zaporne kazni, in sicer skladno z dejstvom, da je politična zapornica. “Ljubljena Bolivija – zahtevam izpustitev več kot 250 političnih zapornikov,” je zaključila.
Med svojim skoraj enoletnim predsedovanjem si je Jeanine Áñez prizadevala obnoviti vezi Bolivije z Združenimi državami Amerike in Izraelom, saj je njen predhodnik Evo Morales dosegel, da je Bolivija med njegovim predsedovanjem prekinila vezi z obema državama. Socialistični in proiranski predsednik Luis Arce je med drugim zahteval tudi prekinitev vezi med Bolivijo in Izraelom zaradi njenih samoobrambnih operacij proti džihadistični teroristični skupini Hamas.
T. B.