“Zelo verjetno bomo naslednji zahtevek podali nekje pred poletjem ali pa celo po poletju leta 2025,” je glede četrtega slovenskega zahtevka za izplačilo iz evropskega mehanizma za okrevanje po pandemiji covida-19 (RRF) pred današnjim zasedanjem finančnih ministrov članic EU v Bruslju povedal Boštjančič.
Določene naložbe in reforme iz načrta so namreč tako obsežne, da se jih ne da sprejeti “čez noč”, pri čemer izpostavlja pokojninsko reformo, ki bi jo morala Slovenija glede na načrt za okrevanje sprejeti do konca letošnjega leta. Izostanek pokojninske reforme je torej postal izgovor, zakaj sploh še nismo vložili zahtevka za izplačilo evropskega denarja.
Pokojninske reforme ne bo, kar pomeni, da tudi izplačil iz sklada za okrevanje ne bo?!
Boštjančič se sicer izgovarja, da se o pokojninski reformi trenutno razpravlja v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, pozablja pa, da je ravno vlada in njeno nedelo krivo, da je reforma komaj v tem stadiju, saj z njo že leta odlašajo. Vlada načrtuje, da bodo v začetku prihodnjega leta prišli do okvirnih končnih rešitev in jih potem spomladi dokončno uskladili s socialnimi partnerji, a vemo, kako se je končalo s podobnimi obljubami pri zdravstveni reformi.
“Ta zamuda glede na v načrtu zastavljeno časovnico je bila na nek način načrtovana in konec koncev tudi ne bo igrala pomembne vloge, če bomo (reformo) tudi dejansko izpeljali,” je poudaril minister. Dodal je, da bo zamuda pri sprejemanju pokojninske reforme vplivala zgolj na zamik pri oddaji zahtevka, ne pa tudi na višino izplačil. Težava pa je v tem, da vsi, ki poznajo slovensko politiko, že vedo, da leto in pol pred koncem vlade takšne reforme ne bo. Je to znak, da tudi izplačila iz evropskega sklada za okrevanje sploh ne bodo realizirana?!
S skoraj neverjetnimi besedami nad Moniko Kirbiš Rojs
Še večji cinizem si je privoščil v odzivu na kritike generalne sekretarke državnega sveta Monike Kirbiš Rojs na nedavni seji komisije DZ za nadzor javnih financ, da je Slovenija počrpala šele tretjino sredstev iz RRF.
Boštjančič je v Bruslju bizarno povedal sledeče: “Leta 2021 je prejšnja vlada – in gospa Kirbiš je tam igrala pomembno vlogo – postavila te stvari za načrt za okrevanje in odpornost, naša vlada jih mora izpolniti. Zelo dobro poznam, kako so se postopki vodili, velikokrat čez noč. Želeli smo biti všečni in iti v Bruselj eni od prvih, in to z zelo obsežnim reformnim paketom. Zelo lahko je pametovati, ko si ti to vključil, potem pa kažeš s prstom na nekoga, ki mora to izvesti. Na drugi strani pa sedanja opozicija, ki je bila takrat v poziciji, izkoristi vsako možno priložnost, da se kakšna reforma ne zgodi.”
Gre za edinstveno izjavo v slovenski politiki, ki bo odmevala še generacije. Minister za finance je generalni sekretarki za kohezijo iz prejšnje vlade očital, da je preveč dobro opravila svoje delo, Sloveniji zagotovila preveč denarja, ki ga zdaj oni v svoji neskončni nesposobnosti ne znajo počrpati?!
Pri tem pa naj bi bila kriva celo opozicija, ki blokira reforme. Kako naj bi opozicija blokirala reforme, če pa ima koalicija zelo trdno večino v parlamentu? Težko je te besede razumeti na kakršenkoli drugačen način kot tako, da je Boštjančič jezen, ker jim je prejšnja vlada naložila tako veliko breme črpanja milijard, ki jih zdaj ne morejo črpati, ker ne znajo realizirati projektov. Kot je povedal poslanec Andrej Hoivik: “Minister za finance s tem nastopom sam sebe interpelira.”
Spomnimo, vlada Janeza Janše je v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost izpogajala 1,78 milijarde nepovratnih sredstev in 705 milijonov posojil. Slovenija ima sicer izkušnje iz treh finančnih perspektiv. Prav tako je Janševa vlada odgovorna za pogajanje o vseh evropskih sredstvih, ki smo jih dobili, vse odkar smo se pridružili uniji. Zanimivo je, da je vse tri izpogajala vlada pod vodenjem Janeza Janše, tako prvo 2007–2013 kot drugo 2014–2020 in zadnjo 2021–2027, kjer so bila zraven tudi ta sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost, o kateri je govora zdaj. Vse tri finančne perspektive so bile za Slovenijo izjemno ugodne. Denimo zadnja, pri kateri so iz časa Šarčeve vlade iz leta 2018 dobili na mizo razrez v višini približno 2,8 milijarde evrov, je bila 21. julija 2020 na seji sveta EU povečana za skoraj pol milijarde evrov.
I. K.