Poslanca SDS je zanimalo, kakšno je stališče ministra za okolje in prostor Uroša Brežana do lanske Vizjakove novele zakona, ki je reševala problematiko ustreznega in stabilnega financiranja javnih gospodarskih služb, glede na trenutno pomanjkanje pitne vode v slovenski Istri, zato je nanj naslovil pisno poslansko vprašanje.
Poslanec SDS Andrej Hoivik je glede na trenutno hudo pomanjkanje ustreznih količin pitne vode v slovenski Istri v letošnjem poletju, ki bo po prognozah trajalo najbrž tudi v naslednjih tednih, na ministra za okolje in prostor Uroša Brežana naslovil vprašanje, kjer ga zanima, kako namerava zagotoviti ustrezen vir financiranja pitne vode v prihodnje.
V svojem pisnem poslanskem vprašanju se Hoivik sklicuje na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, sprejetih dne 30. marca 2021 in na referendum “za pitno vodo” z dne 11. julija 2021, na katerem je večina volilnih udeležencev zavrnila novelo zakona in s tem onemogočila izvajanje omenjenega 3. člena v zakonu, s katerim bi se zagotovila tudi finančna sredstva za vodooskrbo za nedoločen čas iz stabilnega vira financiranja, kot je Sklad za vode. Hoivik se je oprl ravno na to zavrnjeno določbo tega člena, ki je bila bistvena za letošnje sušno in vroče poletje, ko je potrebno pitno vodo za slovensko Istro dovažati kar s cisternami.
Janševa vlada je problematiko v času mandata začasno rešila
V poslanskem vprašanju navaja, da je “vlada Janeza Janše to problematiko začasno kasneje rešila v Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT) oz. PKP9 z 10. členom, ki je dopolnil 161. člen Zakona o vodah (ZV-1)“, s tem pa naj bi zagotovila prepotrebna sredstva za izvajanje javnih gospodarskih služb iz Sklada za vode vsaj do konca leta 2021, saj so bili protikoronski ukrepi časovno omejeni.
V nadaljevanju se Hoivik sklicuje tudi na 161. člen ZV-1 v 1. točki drugega odstavka javne gospodarske službe, ki opredeljuje “obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin“, pri čemer navede, da to podrobneje obravnava tretji odstavek 81. člena ZV-1, kjer piše, da “ohranjanje in uravnavanje vodnih količin obsega izvajanje ukrepov, da se zagotovi količinska, časovna in prostorska razporeditev vode, ki je potrebna za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, obstoj vodnih in obvodnih ekosistemov in za izvajanje vodnih pravic”. Pri tem opozarja, da omenjeno obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin, spada med obvezno državno gospodarsko javno službo.
Ob navedenih dejstvih in trditvah se je poslanec na ministra obrnil z naslednjimi vprašanji, in sicer:
- Kdaj bo Ministrstvo za okolje in prostor uredilo stabilen vir financiranja vodooskrbe, kot ga je predvidela že novela ZV-1G nekdanjega ministra Andreja Vizjaka, in bo tako spoštovan 70.a člen Ustave Republike Slovenije, ki opredeljuje pravico do pitne vode?
- Kakšno je njegovo stališče z vidika ministra za okolje in prostor predvsem v času pomanjkanja pitne vode v slovenski Istri do lanske Vizjakove novele zakona, ki je reševala omenjeno problematiko ustreznega in stabilnega financiranja javnih gospodarskih služb?
Tanja Brkić