Slovenski zunanji minister Anže Logar, je danes na 24. posvetu slovenske diplomacije napovedal ambicioznejšo zunanjo politiko Slovenije, kjer bosta temelj in osnovni okvir prizadevanj NATO in EU prenova strateških zunanjepolitičnih dokumentov ter obenem opozoril na relativno pasivnost slovenske diplomacije v nedavni preteklosti.
Slovenija je bila doslej pri diplomaciji preveč pasivna oziroma je celo povsem zaspala. Slovenija, ki jo kot zunanji minister na odru diplomacije vodi minister Anže Logar, tako on, pa želi biti aktivna članica in se zato tudi vrača na diplomatski zemljevid.
V uvodnem nagovoru predstavnikom diplomatskih služb je napovedal, da bodo odslej posveti slovenske diplomacije v začetku septembra kot je to navada v mnogih drugih državah in, da bo posvet v tem septembru prišel zelo prav za pogovore o izzivih prihajajočega leta. Naštel je štiri ključne teme, okoli katerih se bo vrtel letošnji posvet, pa tudi sicer zunanja politika v prihodnjem letu:
1. Ocena globalnega, zlasti varnostnega okolja v razmerah pandemije covida-19
2. Transatlantski odnosi
Tukaj se bosta razpravi pridružila tudi obrambni minister Matej Tonin in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Glede te, zanj izjemno pomembne točke, je minister Logar poudaril naslednje: “Razmišljali bomo kako bi zagon, ki smo ga v odnosih z ZDA dobili v zadnjih mesecih, zlasti z obiskom državnega sekretarja, izkoristili na strateškem, gospodarskem in varnostnem področju“.
3. Priprave na slovensko predsedovanje Svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta “in naša vizija skupne EU”
Tej razpravi se bo diplomatom v petek pridružil tudi francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian , katerega obisk, kot mnoge druge diplomatske obiske v zadnjih dneh in tednih, minister Logar dojema kot dodano vrednost dela njegove ministrstva.
4. Infrastrukturno povezovanje v sosedstvu in Srednji Evropi.
Tukaj se bo razpravi pridružil infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Razpravljali bodo, “kako naj zunanja politika prispeva h krepitvi za razvoj Slovenije ključnih gospodarskih, prometnih, energetskih, digitalnih in telekomunikacijskih povezav, ki imajo tudi dolgoročen zunanjepolitični pomen“.
Na posvetu je minister Logar tudi napovedal srečanje petih srednjeevropskih držav – Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške in Slovenije – čez dva tedna na Brdu pri Kranju. To so hkrati teme iz deklaracije in strategije slovenske zunanje politike, ki sta bili sprejeti leta 2015, v času Cerarjeve vlade. Toda glede vsebine je dejal in se pri tem skliceval tudi na prejšnjo vlado: “Že prejšnja vlada je ocenila, da mora biti strateški dokument živ in da ga je po nekaj letih tudi zaradi stalno spreminjajočega se okolja potrebno osvežiti.”
Minister Logar je še napovedal, da bodo pogledali kje je v preteklosti slovenska diplomacija zaspala, kje se je preveč obirala in kje je ravnala skladno s strateškimi dokumenti. Opozoril je, da je odgovornost do državljanov velika: “Strateške prednosti jutrišnjega dne bodo temeljile na zunanjepolitičnih uspehih današnjega dne. In obratno – zunanjepolitično spanje danes nas bo razvojno stalo bistveno več, kot nas je morebitna zaspanost v preteklih letih. Naša odgovornost do državljanov Slovenije je velika.”
Predsednik Pahor: ZDA so naš privilegiran partner
Diplomate je nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je izrazil zaskrbljenost, da bi se znotraj EU začele delitve med vzhodom in zahodom. Opozoril je, da je Slovenija svoje nacionalne interese vedno gradila na krepitvi enotnosti EU. Upa, da bo tako tudi v prihodnje. Odločno je podprl multilateralizem. Ta sicer potrebuje izboljšave, a bi te morale potekati konsenzualno in nadzorovano, ne s pozicije moči. Zavzel se je, “da ostanemo zavezani ciljem pariškega podnebnega sporazuma, iranskega jedrskega sporazuma, istanbulske konvencije, marakeške deklaracije”. “To daje slovenski zunanji politiki verodostojnost,” je menil predsednik. Posebej je izpostavil pomen transatlantskih odnosov. “Izjemnega pomena je, da med Evropo in Severno Ameriko vlada tesno zavezništvo, ki prerašča zgolj vojaško zavezništvo,” je poudaril Pahor. Pri tem pa je še izpostavil, da Slovenija v globalnih odnosih, ko gre tudi za odnose z Rusijo in Kitajsko, “ne išče ravnotežja med Rusijo in ZDA“. “ZDA so naš zaveznik. Seveda želimo imeti z Rusijo dobre odnose. Tudi s Kitajsko. Ampak ZDA so naš zaveznik in v tem smislu naš privilegiran partner,” je poudaril predsednik in nedavni obisk ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea v Sloveniji označil za “sijajno stvar”.
V petek se bo posveta udeležil tudi premier Janez Janša. Posvet sicer poteka za zaprtimi vrati, udeležujejo pa se ga praktično vsi vodje slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini. V kongresni dvorani na Brdu pri Kranju so tudi vsi vodilni predstavniki zunanjega ministrstva. Skupaj je v dvorani okoli 120 ljudi. Vsi spoštujejo ukrepe proti širjenju novega koronavirusa, vsi nosijo maske. Vsi udeleženci posveta so se tudi testirali. Zaradi pandemije in omejitvenih ukrepov se posveta ni moglo udeležiti šest veleposlanikov – iz Tokia, Canberre, Buenos Airesa, Brasilie, Ottawe in New Yorka. Manjka tudi veleposlanica v Švici, ki se ji zaradi odstopa ta mesec zaključuje mandat.
Aleš Ernecl