“Slovenija je imela zaradi soočanja z begunsko krizo v obdobju do 15. novembra za približno 8,7 milijona evrov stroškov,” se glasi uradno poročilo MNZ. V to naj bi bili všteti stroški za železniške in avtobusne prevoze v skupnem znesku 2,5 milijona evrov, od tega za vlakovne prevoze 1,75 milijona evrov in za avtobusne prevoze 850 tisoč evrov.
Po uradnih podatkih je v Slovenijo do danes vstopilo več kot 280 tisoč migrantov in če upoštevamo prvo postavko, da je enosmerna vozovnica iz Dobove do Šentilja 9,56 evra, potem je strošek samo vlakovnega prevoza Slovenijo stal več kot 2,6 milijona evrov, kar je več, kot so v poročilu državnih organov navedeni stroški železniških in avtobusnih prevozov skupaj.
Prišteti bi morali tudi vse avtobusne prevoznike, ki so sodelovali pri prevozih migrantov, in njihove stroške, ampak njihovega natančnega števila do zaključka redakcije nismo prejeli. Prištejemo pa lahko 850 tisoč evrov, če je ocena ministrstva za notranje zadeve v zvezi z avtobusnimi prevozi pravilna.
Strošek vsakega migranta, ki mu nudimo sprejem, namestitev, oskrbo in potrošni material, skupaj s stroški najema šotorov in straniščnih kabin znaša približno 40,10 evrov na dan.
Več kot očitno nam prikrivajo dejanske stroške krize
Torej – oskrbeli smo 280 tisoč migrantov, kar nas je stalo več kot 11,2 milijona evrov, in sicer v primeru, da smo vsakega gostili zgolj en dan.
Stroški MNZ naj bi bili nekaj manj kot 2,5 milijona evrov. Po besedah ministra za finance Dušana Mramorja pa v ta znesek še niso zajeti redni stroški dela. Če izračunamo na hitro: 1500 policistov na obmejnem pasu, katerih mesečna plača znese približno 1.200 evrov, torej je strošek zanje 1,8 milijona evrov mesečno, kar v dveh mesecih pomeni 3,6 milijona evrov za redne stroške dela.
In če prištejemo še 200 tujih policistov, ki so po neuradnih podatkih že mesec dni nastanjeni v enem od dolenjskih zdravilišč, kjer nočitev z zajtrkom stane približno 60 evrov, znese to še dodatnih 360 tisoč evrov.
Pri izračunu nismo upoštevali stroška postavljanja “tehničnih ovir”.
Prikazani stroški znesejo skupaj malo več kot 18,6 milijona evrov, kar je dvakrat višji znesek, kot ga je vlada predstavila javnosti. Več kot očitno nam prikrivajo dejanske stroške krize.
Kaj vse še pride
Pa to še zdaleč ni vse. Ti stroški lahko v primerjavi s stroškom, ki ga niso niti omenili, kmalu postanejo minorni. Slovenija je namreč Hrvaški neuspešno poskušala vrniti 162 Maročanov, ki so “evidentno ekonomski migranti”.
Hrvatje so jih zavrnili, kar pomeni, da bomo morali za njihovo vrnitev, ki je praktično nemogoča, poskrbeti mi. Do takrat pa bodo nastanjeni v Postojni. V polni oskrbi. Če predvidevamo, da je ta strošek nastanitve enak tistemu v zbirnem centru – pomeni to 40 evrov na dan, kar je 194.400 na mesec. Na zaključek postopka je potrebno čakati najmanj šest mesecev.
Kaj se bo zgodilo, ko bosta Avstrija in Nemčija začeli zavračati in vračati migrante? Ko jih bo ostalo v Sloveniji 10 tisoč, to znese 12 milijonov evrov na mesec oziroma kar 144 milijonov na leto. Za primerjavo povejmo, da je to približno dvakrat toliko, kot država nameni za štipendije svojim državljanom.
Kdo vse bo to plačal? Zopet in ponovno državljani. Ali bodo levičarski aktivisti ob takih vsotah še vpili “Refugees welcome” (“Migranti dobrodošli”)?!
Sofija Pika Simić