Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak navedbe v interpelaciji v vseh točkah zavrača kot neutemeljene. Po njegovem mnenju navedbe nimajo osnove na resničnih dejstvih in konkretnih podatkih, v sami obrazložitvi predlagateljev interpelacije ni na kakršen koli način konkretizirano in dokazano, da bi pri svojem delu kot minister za okolje in prostor kršil katere koli zakonske in druge pravne podlage, ki urejajo področje okolja in prostora in ni nikakršnih dokazov, s katerimi bi utemeljili, da je na kakršen koli način ravnal neodgovorno, netransparentno in v škodo okolja oziroma države.
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak interpelacijo ocenjuje kot priložnost, da pojasni ozadje dogajanja leta 2007, ko je želel prepričati Bojana Petana, da ne izvede škodljivega prevzema Term Čatež, kar je zlorabljeno za afero t. i. “glupi” davki.
Minister ocenjuje, da je neverjetno to, da lahko nekateri v tej državi oškodujejo državo za več kot sto milijonov evrov, ne plačujejo davka v višini prek pet milijonov evrov od kapitalskega dobička v letu 2008, so že eno desetletje v kazenskih postopkih zaradi zlorab položaja in se jim ne zgodi ničesar. “Pravzaprav ravno nasprotno. Še naprej vodijo oropane družbe za visoko plačilo in preko medijev v njihovi lasti prodajajo t. i. resnico,” je dejal Vizjak.
V nadaljevanju opozarja, da je v besedilu interpelacije navedenih precej pavšalnih navedb in obrazložitev, ki ne temeljijo na resničnih in dokazanih dejstvih. Izpostavlja pa nekatera druga dejstva, kot denimo to, kdo pravzaprav ni plačeval davkov in kaj je bilo označeno za “glupo”. Pravi, da je družba Marina Portorož primer, na katerem je razvidno, da leta 2008 Petan ni plačal davkov. Šlo je za najmanj tri milijone evrov. Umik delnic odvisnih družb je Terme Čatež finančno močno in usodno izčrpal, kar je bilo po Vizjakovih takratnih izjavah “kriminalno” in “glupo” dejanje. “O navedenih dveh dejstvih doslej nihče ni odgovarjal,” je opozoril.
Objava posameznih delov pogovorov izpred 14 let, dne 18. oktobra 2021, v oddaji 24UR Zvečer in nato kasneje, dne 3. novembra 2021, objavljen 6-minutni izsek iz 14 let starega pogovora ter nato še štirje krajši izseki posnetka istega pogovora dne 8. novembra 2021 na isti televiziji najprej demantirajo prvo tezo objav, da naj bi kot minister napeljeval k utaji davkov. Iz celovitih in “nelepljenih” posnetkov izhaja dejanska tema pogovora, potrjujejo in dokazujejo Vizjakovo takratno zavzemanje in mestoma tudi grobo neformalno prepričevanje Bojana Petana, da ne izpelje škodljivega prevzema družbe, ki bi pomenil oškodovanje Term Čatež, njenih lastnikov oziroma države in davkoplačevalcev. Zdaj, po 14 letih, se njegove napovedi, da je šlo pri prevzemu za izjemno škodljivo ravnanje, potrjujejo.
Kakšno sled je dokazano pustil mag. Vizjak kot okoljski minister?
Ministrstvo za okolje in prostor – MOP je od marca 2020 odobril več kot 50 od manjših in večjih investicijskih projektov v skupni predvideni višini 400 milijonov evrov za oskrbo z vodo, kanalizacijske sisteme, zagotavljanje poplavne varnosti iz “Dogovorov za razvoj regij”. Z ministrom Vizjakom se je prek načrta za odpornost in okrevanje zagotovilo do 107,7 mio evrov za projekte oskrbe z vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne vode.
Kot poudarjajo, je varovanje vodnih virov predpogoj za zagotavljanje oskrbe s čisto pitno vodo. “V tem mandatu je minister Vizjak na MOP pospešil pripravo in sprejem uredb, od marca 2020 do novembra letos sprejetih 5, več kot 20 jih je v pripravi,” izpostavljajo na ministrstvu.
Odslej deset milijonov evrov za sanacijo vodotokov
Stanje na vodotokih se je v preteklosti zaradi nerealiziranih programov sanacij poslabševalo, odslej pa je na voljo deset milijonov evrov na leto za sanacijo vodotokov. S tem se je začela odprava škode na objektih, ki so jih vodne ujme povzročile v zadnjem desetletju. “V tem mandatu smo povečali sredstva za vzdrževanje vodotokov v višini preko 25 mio EUR na leto. V letu 2021 je prvič program rednega vzdrževanja v višini prek 28 milijonov evrov,” so dodali.
Z ministrom Vizjakom so po 16 letih dogovarjanja prišli do koncesijske pogodbe za proizvodnjo električne energije na srednji Savi. “Z rabo okolju prijaznih obnovljivih virov energije zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov in izboljšujemo poplavne varnosti,” pravijo. MOP tudi pospešeno izvaja mehanizem celostnih teritorialnih naložb (CTN). Od 2020 do danes je bilo za 20 projektov podpisanih pogodb, izdanih odločitve o podpori ali pa so bile potrjene vloge za sofinanciranje. Celotna vrednost operacij znaša dobrih 69.6 milijona evrov.
MOP je v tem mandatu tudi izvedel sanacije 154 plazov oziroma objektov v 78 občinah, v vrednosti 25,5 milijona evrov. “S tem se je izboljšala varnost ljudi,” ocenjujejo. V okviru ukrepov za debirokratizacijo je bila na področju presoj vplivov na okolje izvedena deregulacija, s čimer se je zmanjšal pripad zadev za 30 odstotkov brez škode za okolje. Aktivno potekajo tudi zapiranja odlagališč in sanacije. Skladno s koalicijsko zavezo je bila izvedena inventarizacija potencialno onesnaženih območij (približno 550 v Sloveniji) in izdelana aplikacija.
Sprejeta dva programa na področju obvladovanja podnebnih sprememb
Na področju podnebnih sprememb in biološke varnosti sta bili realizirani dve pomembni koalicijski zavezi na področju obvladovanja podnebnih sprememb. Sprejeta sta bila Program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2021–2023 in Dolgoročna podnebna strategija Slovenije. MOP je tudi prenovil stanovanjsko zakonodajo in s tem do leta 2026 zagotovil vsaj pet tisoč dodatnih javnih najemnih stanovanj.
MOP je pripravil zakon o urejanju prostora (ZureP-3) in gradbeni zakon (GZ-1). “Zakona prinašata državljanom enostavnejše, hitrejše, cenejše in digitalizirane rešitve,” ocenjujejo. Sprejet je bil tudi Pomorski prostorski plan Slovenije, s katerim se v Sloveniji prvič po osamosvojitvi uvaja strateško planiranje za trajnostni razvoj dejavnosti in rabe na morju. “V tem delu bi lahko našteli še veliko projektov. Minister jih bo predstavil na seji v petek,” so sklenili.
Sara Rančigaj