Vlada Roberta Goloba nas več kot očitno vodi v prepad. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je za iskanje konsenza, koliko industrije si želimo. Mladi za podnebno pravičnost pravijo, da je rast previsoka. Iz gospodarske zbornice Slovenije pa pravijo, da je preskromna ocena rasti BDP posledica skromne rasti industrijske proizvodnje. Kumer pravi, da imata isto težo mnenji teh dveh deležnikov in da je treba iskati konsenz med njima. Ob tem politični komentator Mitja Iršič opozarja na nevarnost, da minister dejansko govori o odrasti kot o politično-gospodarski strategiji. “Ljudje, to je najbolj priljubljena stranka v državi. To niso več heci. To je neposredna nevarnost našemu načinu življenja.”
Mladi za podnebno pravičnost so ministrstvu za okolje, podnebje in energijo predali javno pismo Načrt za podnebni zlom, v katerem pravijo, da predstavljeni osnutek nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) vodi v podnebni zlom. “Trenutni osnutek posodobitve načrta je neambiciozen in nas vodi v podnebni in biodiverzitetni zlom ter poglabljanje družbenih neenakosti,” so v gibanju Mladi za podnebno pravičnost kritizirali osnutek prenovljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Zato od ministrstva po besedah Zupančičeve zahtevajo, da so po več množičnih podnebnih protestih in ob vključevanju v proces priprave NEPN ne le slišani, temveč končno tudi upoštevani. Zahtevajo ukrepe, ki bodo Slovenijo vodili do ogljične nevtralnosti do leta 2040 na naravi prijazen in socialno pravičen način.
Pod javno pismo se je podpisalo več organizacij, med njimi tudi Filozofski inštitut ZRC SAZU, Greenpeace Slovenija, Focus, Slovenska filantropija, Slovenski center PEN ter sindikat Mladi plus, katerega predsednica je Tea Jarc.
Ob prenovi nacionalnega energetskega in podnebnega načrta pa v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da mora zajemati vso možno energijo, poleg obnovljivih virov energije tudi jedrsko. Država se mora v NEPN opredeliti, kako bo industriji zagotovila energetsko oskrbo v prihodnje, je dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
“Brez drugega bloka jedrske elektrarne ne bo šlo”
“Kar se tiče samega NEPN, ocenjujemo, in to smo že opozarjali skozi različne posvete, mora biti vsa možna energija vključena, torej kar je pač možnega od vetra, sonca, vode, geotermalike, ampak zavedamo se, da brez drugega bloka jedrske elektrarne ne bo šlo,” je ob robu seje v izjavi za medije dejala generalna direktorica GZS. Ob tem je poudarila, da moramo do odločitve priti takoj, saj se z zavlačevanjem ne bo rešilo problema.
Leta 2040 bo že prepozno
Še en pomemben podatek, ki jih je po njenih besedah zmotil v osnutku dokumenta, govori o jedrski energiji šele leta 2040. “Do takrat bo prepozno in vsi vemo, da danes moramo sprejemati odločitve, vemo, da smo 10 let premalo vlagali v vse te vrste energije in da je skrajni čas, da damo karte na mizo in se dogovorimo, kako bomo poskrbeli za energetsko samozadostnost,” je bila jasna generalna direktorica GZS. Na GZS glede osnutka NEPN pogrešajo tudi, kako sta vanj umeščena proizvodnja materialov ter zagotavljanje konkurenčne in zanesljive oskrbe z energijo, je ob robu seje pojasnil predsednik združenja kovinskih materialov in nekovin pri GZS in predsednik uprave Taluma Marko Drobnič.
“Natančno sem prebral oba dokumenta, tako tega, ki so ga pripravili mladi, kot dokument GZS, in iz teh izhaja ključen izziv: preskromna ocena rasti BDP kot posledica skromne rasti industrijske proizvodnje, kar izpostavlja gospodarstvo, na drugi strani pa mladi izpostavljajo ravno problem previsoke rasti industrije,” je, kot so sporočili z GZS, na seji dejal minister Bojan Kumer. Prepričan je, da bo treba poiskati konsenz.
Kumer torej pravi, da imata isto težo mnenji teh dveh deležnikov (Mladi za podnebno pravičnost in GZS) in da je treba iskati konsenz med predelovalno industrijo, ki daje delo četrtini zaposlenih v Sloveniji, in med par socialistov v gibanju Mladi za podnebno pravičnost, ki niti sebe ne preživijo brez proračuna. Ob tem ekonomist Matej Lahovnik pravi: “Zakaj pa minister uporablja termin “mladi zahtevajo nižjo rast”, čeprav bi mu moralo biti jasno, da niti pod razno ne zastopajo vseh mladih?!”
Nevarno početje ministra Kumra
Nekaj nevladnih organizacij torej pravi, da imamo previsoko rast industrije, čeprav že sedaj zaostajamo za povprečjem EU. Kar pa je najbolj problematično, je početje ministra, ki bi se pogovarjal o odrasti, torej o krčenju proizvodnje in potrošnje, kar pa je za naše gospodarstvo izredno nevarno.
Sara Kovač