Ker je aktualna vlada napovedovala, da nas bo pripeljala k tako imenovani jedrni Evropi, je marsikoga presenetilo, da slovenske delegacije toliko potujejo na afriško celino in druge države sveta. Slovenska ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je v luči omenjenih obiskov pojasnila, da veliko svojega časa posveča pridobivanju podpore za nestalno članstvo Slovenije v Varnostnem svetu, kandidatura po njenih besedah namreč predstavlja nacionalni projekt. Februarja letos je Fajonova zatrjevala, da Slovenija računa na dober rezultat v boju za sedež v Varnostnem svetu, sedaj pa ta mesec dni pred glasovanjem opozarja, da nič ni samoumevno.
Ob prvi obletnici ruske agresije na Ukrajino je zunanja ministrica slovenskim dopisnikom glede kandidature Slovenije v Varnostnem svetu povedala, da računa na dober rezultat. “Slovenijo predstavljam kot zeleno državo, ki si prizadeva za čisto vodo, boj proti podnebnim spremembam, veliko energije usmerjamo v obnovljive vire, hkrati zagovarjamo človekove pravice, enakost med spoloma, boj proti diskriminaciji, pomoč ženskam tudi v mirovnih procesih, zagovarjamo mir in varnost po svetu,” je med drugim izpostavila po poročanju MMC-ja. Poleg razvitega področja znanosti in raziskav izpostavlja tudi, da ima naša država pogum in tudi znanje. Očitkov, da se je Slovenija prepozno odločila za kandidaturo po Belorusiji, Fajonova ni opazila. “Občutek je zelo dober. Energija je dobra, ekipa dela dobro, računam na dober rezultat.”
Fajonova opozarja, da nič ni samoumevno
Ministrica Tanja Fajon mesec dni pred glasovanjem ostaja optimistična, a pravi, da nič ni samoumevno, saj gre za boje med različnimi geostrateškimi interesi in silami. “Zato pravim, da do zadnjega ostajam bolj zmerna optimistka in si ne želim napovedovati rezultata,” je izpostavila po poročanju STA in ob tem dodala, da Belorusija ne vodi tako aktivne kampanje. Fajonovo sicer veseli, da ni držav, ki bi slovenski kandidaturi izrazito nasprotovale. Ker je za izvolitev potrebna dvotretjinska večina (129 glasov) bo kampanja potekala vse do junijskega glasovanja.
“Najbolj bom vesela, če bomo uspeli že v prvem krogu, ampak delali bomo do zadnjega, brez kalkulacij, in skušali dokazati, da znamo,” je še izpostavila ministrica in dodala, da ta teden izkorišča za sestanke z ljudmi, ki pritiskajo na gumb. Po njenih ocenah se bo najverjetneje srečala s predstavniki več kot polovice držav Združenih narodov.
Ko so se od 54 držav na afriškem kontinentu Dneva Afrike na Brdu pri Kranju v drugi polovici aprila udeležile le štiri države oziroma le njihovi zunanji predstavniki, je marsikdo podvomil okrog uspešnosti feminističnih predstavnic Slovenije pri tkanju trdnih vezi med Slovenijo in afriškimi državami. Še posebej je namreč v prejšnjem mesecu burila smiselnost obiska Ruande in Ugande s strani predsednice Državnega zbora RS Urške Klakočar Zupančič. Glede poti, ki si jo marsikdo najbolj zapomnil po posvojitvi opice in po izjavi, da bi se morali po državi, ki kriminalizira in preganja istospolne ljudi, zgledovati, ko gre za pravice žensk, je bilo sprva mogoče poslušati, da naj bi šlo za del strategije za sedež v varnostnem svetu OZN, nato pa so z ministrstva uradno sporočili, da gre za avtonomno odločitev predsednice DZ.
Navkljub skromni udeležbi afriških držav na Brdu pri Kranju je Delo poročal, kako naj bi bil “Dan Afrike po obsegu ter udeležbi najambicioznejši do zdaj”. Nekdanji veleposlanik Slovenije v ZDA Tone Kajzer je v luči tega tedaj izpostavil, da bi imela Slovenija nedvomno več možnosti, če bi delovala bolj usklajeno. Izpostavil je upanje na uspešnost Slovenije v kandidaturi, ob tem pa izpostavil prepričanje, da bi lahko dosegli bistveno več, če bi imenovali posebnega odposlanca, ki bi vse napore ciljno usmeril za pridobivanje podpore, posebej med državami Afrike. Že tedaj je ta opozoril, da je potrebno tudi zavedanje, da uspeh ni vnaprej zagotovljen. Pri VS OZN gre namreč po njegovih besedah za tajno glasovanje, kjer niti vnaprej zagotovljena pisna podpora ni samoumevna.
Ali bo nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov med letoma 2024 in 2025 postala Slovenija ali Belorusija, bomo nedvomno videli kaj kmalu, saj se junij neusmiljeno približuje. S tem ko Fajonova le mesec dni pred glasovanjem opozarja, da nič ni samoumevno, marsikdo pomisli, da le išče izgovore v primeru, da kandidatura ne uspe. Slovenija je bila namreč leta 2005 že neuspešna v boju za kandidaturo z Afganistanom.
Ana Horvat