Ministri za energetiko so po poročanju STA v Bruslju dosegli dogovor o omejevanju cen plina pri 180 evrih na megavatno uro. Gre za kapico, s katero želi EU omejiti pretirana nihanja tečajev zemljskega plina na borzi. Podrobnosti dogovora za zdaj še niso znane.
Ministri za energetiko, med njimi tudi slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer, so na današnjem zasedanju v Bruslju dosegli dogovor o mehanizmu za omejevanje cen zemeljskega plina pri 180 evrih na megavatno uro, so za STA potrdili viri pri EU. Druge podrobnosti dogovora za zdaj še niso znane. Mehanizem je Evropska komisija predlagala sicer že novembra, o njem pa so razpravljali že na dveh zasedanjih – pretekli torek jim ni uspelo doseči dogovora. Kumer je takrat povedal, da so dosegli velik napredek, a dogovora še ni. Voditelji članic EU so jih na četrtkovem vrhu v Bruslju pozvali, naj danes delo dokončajo.
Evropska komisarka za energetiko Kadri Simson je ob prihodu na današnje zasedanje dejala, da je treba okrepiti varovalke, če bo omejitev v končni različici mehanizma nižja od tiste v predlogu komisije. “To se je tudi zgodilo. Trenutni predlog predvideva dodatne varovalke,” je pojasnila. Evropska komisija je namreč predlagala mehanizem, v skladu s katerim bi zgornjo mejo cene terminskih pogodb za zemeljski plin na nizozemskem vozlišču TTF postavili pri 275 evrih na megavatno uro. Po predlogu komisije bi se mehanizem samodejno sprožil, če bi cena več kot dva tedna presegala to vrednost, obenem pa to ne bi odražalo razmer na globalnih trgih.
Po poročanju Financ gre za kapico, s katero želi EU omejiti pretirana nihanja tečajev zemljskega plina na borzi. Razlog tiči v tem, da imajo borzne cene – konkretno cene na nizozemski borzi TTF – ključno vlogo pri oblikovanju cen plina na veleprodajnem trgu v EU, hkrati pa so osnova za pogodbe za zavarovanje pred tveganjem cenovnih sprememb (hedging). Po dosedanjih podatkih naj bi bila kapica sprožena ob dveh pogojih, in sicer če bo razlika v primerjavi s svetovnimi cenami utekočinjenega zemeljskega plina večja od 35 evrov na megavatno uro in če bodo terminske cene ostale nad obema zgornjima mejama tri dni. Kapica pri 180 evrih za megavatno uro je precej bliže predlogu petnajsterice držav – med njimi je tudi Slovenija, ki so se najglasneje zavzemale za kapico in so celo predlagale, naj bo postavljena pri 150 evrih za megavatno uro, še poročajo Finance. Malteška ministrica Miriam Dalli, ki si je prizadevala za večje znižanje mejne vrednosti je opozorila, da bi kapica pri 188 evrih pomenila maksimalno ceno elektrike iz plina okoli 366 evrov za MWh, poročajo mediji. Trenutna tržna cena plina je okoli 120 evrov za MWh.
Sara Kovač