Ministrstvo za pravosodje je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki med drugim obsega tudi prag vrednosti premoženja domnevno nezakonitega izvora z dosedanjih 50.000 evrov na 10.000 evrov, na podlagi katere lahko pristojni začnejo finančno preiskavo. Na videz plemenit cilj spopadanja s sivo ekonomijo in podzemljem. V resnici pa – kot vse stvari v naši državi – le manever vlade, s katerim bodo lahko polivali gnojnico po političnih disidentih. Tako po desnih kot neposlušnih levih.
Predlagatelji trdijo, da je dosedanji prag za začetek postopka, če se v predkazenskem ali kazenskem postopku izkažejo razlogi za sum, da posamezne osebe razpolagajo s premoženjem nezakonitega izvora, previsok in menijo, da bo znižanje praga bistveno pripomoglo k večji učinkovitosti postopkov odvzema premoženja nezakonitega izvora, pri čemer bi se po novem pri ugotavljanju očitnega nesorazmerja med premoženjem in dohodki upoštevali tudi odhodki, ki jih je imela oseba v relevantnem obdobju iz naslova pridobivanja premoženja oziroma porabe premoženja, denimo gradnja stanovanjske hiše in izdatki za najem vozila.
Predlog za delujočo državo, ne za Slovenijo
V običajni državi bi bil predlog smel. Če si nekdo nakaže 49.990,90 evrov na tekoči račun, je vsekakor vreden pozornosti finančne ekonomije in organov pregona, a kot smo v Sloveniji že tolikokrat doživeli, so inštrumenti pravne države pogosto zlorabljeni za preganjanje političnih disidentov. Tožilstvo in pravosodje sta nam že mnogokrat dokazala, da ju lahko razumemo kot nekakšen podaljšek leve politike. Spomnimo, da ravno v tem trenutku preganjajo vodjo opozicije, ker je leta 1992 kupljeno nepremičnino čez 13 let prodal za več kot jo je kupil, leta 2012 pa so poročilo KPK, ki je preiskovala njegovo premoženje (ki ga je povem korektno pojasnil), uporabili za padec vlade. Finančno preiskavo bi namreč izvajali državni tožilci, funkcija, ki jo poznavalci že zdavnaj obravnavajo kot ugrabljeno s strani leve politike.

Politično pristranski državni tožilec bi lahko po novem s pomočjo Fursa brskal po vaših računih
Po novem bi državni tožilec za sprejem odločitve o uvedbi finančne preiskave lahko zahteval dodatna pojasnila o premoženjskem stanju za presojo glede obstoja razloga za sum, da oseba razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora. Tako lahko policija in finančna uprava na zahtevo državnega tožilca pridobivata podatke o premoženjskem stanju iz določenih obstoječih zbirk podatkov. Kam pes taco moli, je sicer jasno – nek desni politik bo dobil nakazano plačilo v znesku 12.000 evrov. Preden bo izvor premoženja dokazal, bo državni tožilec uvedel finančno preiskavo, ki se bo drugi dan znašla na naslovnicah Dela, Dnevnika in Večera z naslovi: “Je politik X prejel podkupnino?” Ko bo zadevo ustrezno pojasnil, bo gnojnica že polita, ljudje pa se bodo spomnili le tega, da ga je “nekoč nek tožilec preganjal zaradi tega, ker naj bi kradel.”

Zadeva pa ima zastrahovalni učinek tudi na običajne ljudi, ki z aktivno politiko nimajo ničesar. Ste se udeležili protesta za čisto vodo v Ljubljani? Ste rekli kaj čez premierovo partnerko na spletu? Ste napadli novo davčno reformo? Ste avtor t. i. “community notes” opombe na socialnem omrežju X, s katero ste ponižali lažnivo vlado? Morda bo tožilec začel brskati po vaših tekočih računih.
Le sanjamo lahko, da bodo preiskovali tudi tiste, ki so to zaslužijo
Zelo v redu bi bilo, če bi takšna novela spodbudila kakšnega tožilca, da bi začel preiskovati prijatelje ljubljanskega šerifa, ki pred Intercontinentalom parkirajo avotmobile, vredne več od njihovega celotnega uradno ugotovljenega premoženja. Bodo preiskovali katerega od sinov uradno bankrotiranih sinov Zorana Jankovića, ki se po Ljubljani vozita v prestižnih vozilih?

Ali če bi kakšnega dacarja kdaj zanimalo, zakaj raper Zlato vozi prestižni avto, uradno pa so njegovi dohodki pod 20 tisoč evrov bruto, saj mu davkoplačevalci plačujemo prispevke na podlagi statusa samozaposlenega v kulturi. Vsi pa vemo, da se to ne bo zgodilo.
I. K.