“Strinjamo se, da je neustavno, da je 130 tisoč ljudi brez izbranega osebnega zdravnika. Strinjamo se z zahtevo o ohranitvi dostopnega javnega zdravstva,” so ob napovedani stavki pacientov, ki bo danes potekala pred zdravstvenimi domovi v več krajih po Sloveniji, dejali Mladi zdravniki Slovenije in poudarili, da “za delovanje zdravstva nismo odgovorni zdravniki, ampak politiki, ki o zdravstvenem sistemu odločajo”. Da bi lahko vsakodnevno svojim bolnikom zagotovili najustreznejšo oskrbo, pričakujejo, želijo in od politikov ponovno zahtevajo urejen javnozdravstveni sistem.
“Menimo, da je zbiranje pred zdravstvenimi domovi, kjer delajo zdravstveni delavci, ki javnega zdravstvenega sistema še niso zapustili ter se je nanje zgrnila še obilica dodatnega dela kolegov, ki pritiskov niso več zmogli in so zato odšli, naravnost žaljivo. Za delovanje zdravstva nismo odgovorni zdravniki, ampak politiki, ki o zdravstvenem sistemu odločajo,” so ob napovedani stavki pacientov, ki bo danes pred zdravstvenimi domovi v več krajih po Sloveniji, dejali Mladi zdravniki Slovenije. Ob tem se sprašujejo, zakaj protesti ne potekajo pred ZZZS, Ministrstvom za zdravje in mestnimi hišami. To so namreč ustanove, odgovorne za zdravstveni sistem.
“Strinjamo se, da je neustavno, da je 130 tisoč ljudi brez izbranega osebnega zdravnika. Strinjamo se z zahtevo o ohranitvi dostopnega javnega zdravstva. Tudi nas skrbijo interesi kapitala, ki, roko na srce, krojijo usodo javnega zdravstva že zadnjih 30 let, spomnimo se samo vseh dobaviteljskih afer, pa je bila verjetno odkrita le peščica,” so zapisali v javnem sporočilu na svoji spletni strani. Poudarili so pomembnost zavezništva med zdravniki in bolniki, saj menijo, da na tem temelji vsako zdravljenje. “Zato menimo, da je zbiranje pred zdravstvenimi domovi, kjer delajo zdravstveni delavci, ki javnega zdravstvenega sistema še niso zapustili ter se je nanje zgrnila še obilica dodatnega dela kolegov, ki pritiskov niso več zmogli in so zato odšli, naravnost žaljivo. Za delovanje zdravstva nismo odgovorni zdravniki, ampak politiki, ki o zdravstvenem sistemu odločajo. Vodstvene kadre javnih zavodov nastavljata lokalna (zdravstveni domovi) in državna politika (bolnišnice in oba UKC),” poudarjajo in se ob tem sprašujejo, zakaj protesti ne potekajo pred ZZZS, Ministrstvom za zdravje in mestnimi hišami. To so namreč ustanove, odgovorne za zdravstveni sistem.
🏥Zakaj protesti ne potekajo pred ZZZS, Ministrstvom za zdravje in mestnimi hišami? To so ustanove, odgovorne za zdravstveni sistem! Nit 🧵1/5https://t.co/COfjhx7FRa
— Mladi zdravniki (@MladiZdravniki) January 10, 2023
Menijo, da so lokacije protestov nesmiselne, kot so nesmiselne tudi nekatere zahteve in pogledi njihovih organizatorjev, saj ne vodijo k stabilnemu javnozdravstvenemu sistemu, opozarjajo. “Kdor bi rad zdravnike spremenil v sužnje, je očitno miselno ostal v letu 1948. Ali ni absurdno, da so idejni vodje protestov nekdanji ključni funkcionarji v zdravstveni politiki, ki so s svojimi zgrešenimi strategijami, pri katerih vztrajajo še zdaj, slovensko zdravstvo pripeljali na točko, kjer je danes?” se sprašujejo, ob tem pa so prepričani, da je izjemno nesramno, da želijo dr. Keber in privrženci reševanje primarnega zdravstva obesiti na pleča najmlajših in najmanj izkušenih zdravnikov – sekundarijev in specializantov.
Zaradi podpore Roberta Goloba je zmeda še večja
“Tudi za nas veljajo delavske pravice. Zdravstvenega sistema brez zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev ni. Župan Ljubljane razlaga o desetinah milijonov evrov, ki so že bili in še bodo vloženi v zidove ZD Ljubljana. A brez zdravstvenih delavcev bodo to le prazne stavbe,” so jasni. Da je zmeda še večja, je svojo podporo stavki izrazil dr. Robert Golob. “Je premier vlade z izjemno široko podporo v parlamentu in zagnanim ministrom za zdravje. Čez noč lahko sprejmejo kakršen koli zakon in ukrepe, ki bi reševali slovensko zdravstvo,” menijo.
V reševanje težav naj vlada vključi zdravstvene delavce, ki dejansko delajo
Premierju in ministru za zdravje predlagajo, da namesto upoštevanja predlogov iniciative, ki ne loči niti med javnim in zasebnim zdravstvom, v reševanje težav vključita zdravstvene delavce, ki v javnozdravstvenem sistemu dejansko delajo. “Javni napadi na zdravnike in preostale zdravstvene delavce lahko pomenijo le eno – da namesto reševanja težav preusmerjajo pozornost na grešne kozle, ki pa to vlogo odločno zavračamo!”
Ana Horvat