Mnogi mladi Švicarji se naučijo streljati, preden sploh znajo dobro voziti kolo. Vlada namreč vsako leto porabi milijone za subvencioniranje strelskih klubov, ki nato posameznike učijo ravnanja z orožjem.
“Streljanje med mladimi postaja vse bolj priljubljeno in zvezna odločitev o znižanju starosti za dostop do učnih ur streljanja je k temu veliko pripomogla,” izpostavlja Christoph Petermann, namestnik vodje za komunikacije pri švicarski zvezi za streljanje v tarče External link.
Leta 2016 je vlada znižala starostno mejo, pri kateri mladi lahko obiskujejo učne ure streljanja v tarče s 17 na 15 let. “Poleg tega nas še posebej veseli število deklet in mladenk, ki se odločijo za strelstvo. S tem se namreč ovrača kliše, da je to le šport za starce,” je dejal Petrermann.
Koliko ljudi torej strelja s pištolami za zabavo v državi, ki ima tretjo najvišjo stopnjo strelnega orožja na civilista na svetu za Združenimi državami Amerike in Jemnom? Švicarska strelska zveza navaja številko 130.000 strelcev, od tega 58.300 licenciranih (v državi z 8,4 milijona prebivalcev). Omenjena športna zveza je četrta največja v državi, takoj za gimnastično, nogometno in teniško. Kljub temu pa je število strelcev precej manjše kot pred letom 1995, ko jih je bilo več kot pol milijona.
Veliko orožja, malo smrti
Od držav, ki niso v vojni, imajo po izsledkih raziskave Small Arms Survey le v ZDA več orožja na prebivalca kot v Švici. Kljub temu pa ima Švica veliko manj smrti zaradi strelnega orožja.
Po uradni statistiki je bilo leta 2015 v ZDA 36 tisoč žrtev strelnega orožja (od tega 22 tisoč samomorov). To je 1,1 smrti na 10 tisoč prebivalcev. V Švici je bilo v istem obdobju 310 smrtnih žrtev strelnega orožja (od tega 300 samomorov): 0,4 smrti na 10 tisoč prebivalcev. Poleg tega so množična streljanja v Švici zelo redka. Najhujši dogodek se je zgodil leta 2001, ko je moški ubil 14 članov kantonskega parlamenta v Zugu, preden je ta sodil še sebi.
Petermann opozorja, da je pred letom 1995 vsak vojak, ki je moral streljati, samodejno postal član strelskega društva. Z odpravo tega pravila so se številke sesule. Še več, švicarska vojska se je po zaporednih reformah zredčila s 650 tisoč mož iz leta 1980 na 220 tisoč dandanes.
V letu 2015, zadnjem letu s starostno mejo 17 let, se je v strelsko zvezo registriralo nekaj manj kot 6500 ljudi. Leta 2016 pa je s prihodom 15- in 16-letnikov številka poskočila na skoraj 10 tisoč (med njimi je bilo več kot 1600 deklet). Ta številka se je ponovila tudi lani.
S streljanjem se lahko prične s petimi leti
Ta spodnja starostna meja 15 let je navedena v zveznem zakonu o streljanju zunaj vojaške službe. Zveza za streljanje v tarče priporoča, da se jurišnih pušk ne daje osebi, mlajši od 15 let. Toda streljanje v Švici ni omejeno le na jurišne puške – niti Zveza za streljanje v tarče ni edina organizacija. Usposabljanje otrok za streljanje namreč poteka pod okriljem organizacije Youth + Sport External link, ki je odvisna od zveznega ministrstva za šport. Otroci so vanjo sprejeti od petega leta naprej – vendar ne za streljanje z jurišno puško. Najmlajši trenirajo s pištolami, zračnimi puškami, samostreli ali loki.
Resno streljanje se začne pri desetem letu starosti – z malokalibrskim orožjem –, od dvanajstega leta pa nasploh z jurišnimi puškami. Tako se vsako leto drugi konec tedna v septembru okoli 4 tisoč fantov in deklet, starih od 12 do 16 let, odpravi v Zürich na tekmovanje v streljanju Knabenschiessen in preizkusi v orožju, s katerim bodo lahko streljali v vojski.
Tovrstnih dogodkov je v Švici veliko in vedno potekajo skladno s strogimi varnostnimi navodili. Čeprav pri streljanju ne gre za veliko gibanja, pa je dejstvo, da gre za šport. V olimpijskem koledarju se je znašlo leta 1896. Od takrat je Švica zbrala 21 medalj, kar jo uvršča na 13. mesto na svetovni lestvici, kjer sicer prevladujeta ZDA (111 medalj) in Rusija (90).
Spletna stran Youth + Sport pojasnjuje, da je streljanje “fascinanten šport, ki združuje štiri elemente: statiko, dinamiko, koncentracijo in moč”. Za zvezo streljanja v tarče je namen usposabljanja mladih “ohraniti užitek streljanja v tarčo in spodbujati vsestranskost z dobro tehnično podlago in osebnim razvojem”. Toda tradicionalno ima to usposabljanje tudi naveden cilj – oskrbo vojske z naborniki, ki že znajo rokovati z orožjem, navaja Swiss info.
Nina Žoher